To jutro bomo govorili o močni ionizacijski motnji spodnje in zgornje plasti Zemljine ionosfere, ki jo je povzročil močan izbruh gama sevanja iz ozvezdja Puščice. Izbruh je bil zaznan devetega oktobra lani, mednarodna raziskovalna skupina pa je rezultate svoje študije dogodka objavila pretekli teden v reviji Nature Communications.

Izbruhi gama žarkov predstavljajo največje eksplozije v vesolju, do katerih pride pri supernovah najtežjih zvezd drugih galaksij. Te se nato sesedejo ali v nevtronsko zvezdo ali v črno luknjo. Praviloma kratek izbruh visoko energijskega sevanja v obliki gama žarkov lahko znatno ionizira molekule plina v Zemljini atmosferi, s čimer se poveča jakost električnega polja. Spremembe električnega polja lahko zaznamo in izmerimo – sateliti v naši orbiti so v zadnjem desetletju povprečno zaznali vsaj en izbruh gama žarkov na dan.  Čeprav so gama izbruhi pogosti, je večja sprememba v ionizaciji atmosfere redek pojav. Raziskovalna skupina je preučevala izbruh devetega oktobra lani, poimenovan GRB221009A. Zaznali so ga vsi večji satelitski observatoriji za opazovanje energijskih sprememb, pa tudi večina observatorijev na Zemlji. Izvor signala je bil zaznan nad Indijo, trajal pa je okoli trinajst minut. Z gostoto energijskega toka, ki je bila približna tisočkrat večja od energije povprečnega izbruha, je bil to najsvetlejši in najmočnejši zaznan izbruh doslej. 

Raziskovalci in raziskovalke navajajo, da je izbruh najbolj vplival na predel atmosfere med 60 in 100 kilometri višine. Zaznane so bile tudi motnje na zgornji plasti ionosfere. Kitajski seizmografični elektromagentni satelit CSES je okoli 500 kilometrov nad tlemi izmeril močno povečanje električnega polja, kar je časovno sovpadalo z drugo polovico trajanja izbruha. 

Za potrditev vzročnosti med izbruhom gama žarkov in izmerjeno motnjo električnega polja v atmosferi je raziskovalna skupina preverila podatke globalnega navigacijskega satelitskega sistema GNSS. Ta meri in beleži gostoto elektronov v atmosferi nad Evropo. Tudi s tem satelitom so zaznali večje število elektronov v času trajanja izbruha, ki so posledica ioniziranja atmosfere. Da bi kot razlog za ionizacijo molekul plina izključili morebitno povečano Sončevo aktivnost, ki bi lahko imela podoben vpliv na atmosfero, so raziskovalci in raziskovalke preverili meritve observatorijev sončeve aktivnosti v San Juanu in Tautoki ter to možnost izključili. Mednarodna raziskovalna skupina je potrdila, da je močne motnje Zemljine ionosfere tako na njeni spodnji kot na zgornji strani povzročil izbruh gama sevanja GRB221009A.  

Na gama žarkih se sonči Filip.

Vir slike: https://www.sci.news/astronomy/long-duration-gamma-ray-burst-grb-191019…