Pred dvema urama in pol so se na Zemljo z Mednarodne vesoljske postaje vrnila kozmonavta Sergej Volkov in Mikhail Kornijenko ter astronavt Scott Kelly. Slednja dva sta na odpravi, katere namen je bil podrobna študija učinkov dolgoročnega bivanja v mikrogravitaciji na človeško telo, v vesolju preživela skoraj leto dni. Znano je, da odsotnost vpliva gravitacije povzroči izgubljanje mišične in kostne mase ter težave, kot sta oteklost obraza in slabšanje vida. Z nadaljevanjem študije na telesih Kornijenka in Kellyja se bo lahko lažje načrtovalo morebitno odpravo na Mars v naslednjih desetletjih.

Raziskovalna skupina s Tehnološkega inštituta Georgije je na simpoziju Network and Distributed System Security predstavila članek o uporabi unikatnih odtisov naprav za izboljšanje varnosti v električnem omrežju in industrijskih nadzornih sistemih. Ti sistemi lahko nadzirajo obrate, kot so bolnice, rafinerije, čistilne naprave in tovarne. Take sisteme je smiselno zaščititi, saj lahko elektronski vdor rezultira v okoljski škodi in gospodarski škodi za kapitaliste in kapitalistke ali pa delavske kooperative, ki si lastijo sredstva produkcije.

Elektronske in fizične naprave imajo pri delovanju v električnem omrežju značilne nadzorne signale, katerih oblika je odvisna od njihove zasnove. S poznavanjem teh unikatnih odtisov vsake naprave, ki je del omrežja, lahko napadalcem otežimo napad na omrežje, če želijo preprosto simulirati nadzorne signale. Taka obramba sicer ni popolna, a predstavlja alternativo varnosti v starejših omrežjih, kjer podatkov ni mogoče šifrirati.

Raziskovalci so unikatne odtise naprav prepoznali na osnovi odzivnih časov v omrežju, ki so posledica zakasnitve pri nadzornih elektronskih napravah. Druga metoda, ki so jo uporabili, pa je bila določitev odtisov na osnovi unikatne zasnove fizičnih nadzornih elementov industrijskega sistema, kot so ventili, releji in podobno. S kombinacijo laboratorijskih preizkusov in petmesečnih podatkov o delovanju omrežja je raziskovalcem uspelo določiti unikatne odtise z uporabo obeh metod. Sistem so na koncu preizkusili proti simuliranim napadom in določili še pomanjkljivosti obeh pristopov.

Včeraj so inženirji Evropske vesoljske agencije po tednih varnostnih preizkusov prepustili nadzor nad satelitom LISA Pathfinder za namen znanstvene misije. Stezosledka že od 22. januarja udobno kroži okoli prve Lagrangove točke med Zemljo in Soncem, kjer z njo Evropska vesoljska agencija namerava preizkusiti, ali je možno v vesolju doseči popoln prosti pad dveh kock brez vpliva zunanjih motenj. Preizkušajo tudi, če je možno med njima meriti relativno razdaljo z laserskim interferometrom na natančnost stotinke nanometra.

Gre za 400 milijonov evrov vreden projekt, s katerim se poskuša ustvariti izjemno nadzorovano laboratorijsko okolje. To je pogoj za projekt eLISA, s katerim namerava Evropska vesoljska agencija leta 2034 postaviti prvi vesoljski observatorij za nedavno dokazane gravitacijske valove.