Iskanje varnega zatočišča pred globalnimi spremembami

Aktualno-politična novica
5. 4. 2019 - 7.05

Življenjski krog živali je povezan s sezonskimi obdobji v letu. V nedavni britanski raziskavi je raziskovalna skupina preučevala vpliv zgodnejših pomladi, ki so posledica podnebnih sprememb, na ptice, metulje in druge žuželke.

 

Hitrejši dvig spomladanskih temperatur vodi do različnih vplivov na življenje organizmov - nekatere žuželke na primer prej odlagajo jajčeca, to pa ima lahko za posledico, da ptice selivke, ki se vrnejo na svoja stara domovanja, zamudijo ličinke in posledično nimajo dovolj hrane.

 

Raziskava je vključevala preučevanje podatkov o prvih spomladanskih pojavih metuljev, nočnikov in listnih uši ter o odlaganju ptičjih jajc med letoma 1965 in 2012. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih 250 različnih živalskih vrst. Analize podatkov so potrdile, da globalne spremembe povzročajo motnje naravnih ciklov.

 

Listne uši se razmnožujejo zelo hitro, zato se enostavno prilagajajo na spremembe temperature. Prvič se tako pojavijo skoraj 30 dni prej kot pred petdesetimi leti. Ptice, metulji in nočniki pa se pojavljajo en do dva tedna prej kot nekoč. Motnje teh naravnih ciklov predstavljajo nevarnost za preživetje posameznih vrst, saj jih izpostavljajo novim plenilcem, kar ima lahko vpliv na celoten ekosistem.

 

Raziskovalna skupina je izpostavila tudi problematiko zmanjševanja populacij žuželk, ki jo zasledimo v vseh delih sveta. Analizirani podatki te raziskave so vodili do ugotovitev, da je upad populacij prisoten v vseh ekosistemih, čeprav je nedavno veljalo prepričanje, da so gozdni ekosistemi na spremembe bolj odporni. Ugotovili so torej, da dejansko ni ekosistema, v katerem bi se lahko žuželke v Veliki Britaniji skrile pred uničujočimi vplivi globalnih sprememb.

 

Zanimiva je tudi ugotovitev, da se žuželke in ptice na kmetijskih površinah pojavljajo kasneje kot nekoč. Vzroki za to so za zdaj neznani, znanstveniki in znanstvenice pa predvidevajo, da so za kasnejši pojav živalskih vrst krive spremembe v kmetijskih pridelkih ter manjša dostopnost hrane, ki zamakne čas parjenja.

 

Bolj zgoden pojav vrst ali odlaganje jajc se sicer zelo razlikuje glede na habitat in geografsko širino, na kateri se živalske vrste pojavljajo. Na severu Velike Britanije postanejo metulji prej aktivni na zahodnem delu, ki je običajno toplejši in vlažnejši. Na vzhodu se aktivnost pojavi kasneje, saj je ta predel hladnejši in bolj suh.

 

Zaradi spremenjenih obdobij, v katerih živalske vrste opravijo svoje prve izlete in v katerih se parijo, lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje težave v kmetijstvu. Te se ponekod že pojavljajo. Bolj zgoden pojav listnih uši slednjim omogoča razvoj v času, ko so kmetijske vrste, na primer krompir, najbolj dovzetne za poškodbe. Ker imajo škodljivci na mlajše rastline večji vpliv, pa je gospodarska škoda večja.

 

Na zaustavitev globalnih sprememb še vedno potihem upa Mojca.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness