Mednarodna raziskovalna skupina je v spletni reviji Scientific Reports objavila prve zametke nove hipoteze, ki na svojevrsten način odgovarja na vprašanje: kako je človek udomačil volkove in si s tem ustvaril nepogrešljivega najboljšega prijatelja. Če zelo močno oklestimo hipotezo raziskovalcev, pridemo do pričakovanega odgovora: s hrano. Vendar pa je celotna hipoteza nekoliko bolj zapletena. Za njeno razumevanje sta ključna dva podatka, in sicer čas udomačitve in omejitve človeškega metabolizma pri presnovi proteinov.

Po trenutno znanih podatkih so se prvi proto-psi oziroma udomačeni volkovi začeli pojavljati v Evraziji pred 20.000 do 15.000 leti. V tem času je velik del severne poloble pokrival večni led in sneg zadnje ledene dobe. Življenje za naše paleolitske prednike je bilo težko, še posebej v zimskem času, ko se je količina hrane rastlinskega izvora drastično zmanjšala. V omenjeni raziskavi avtorji predpostavljajo, da je bila zimska dieta naših zgodnjih prednikov osnovana na mesu rastlinojedcev, ki so se prav tako soočali z pomanjkanjem primerne hrane. Meso teh shiranih in onemoglih živali, ki jih je sicer lahko uloviti, pa ni vsebovalo veliko maščob, saj ga je sestavljalo predvsem mišičevje, ki ima visoko vsebnost proteinov.

Poleg omenjenega hipoteza sloni tudi na dejstvu, da človeški metabolizem, metabolizem vsejedca, ni sposoben presnavljati velikih količin proteinov iz hrane živalskega izvora. Previsoka količina tovrstnih proteinov v našem telesu lahko povzroči hude prebavne motnje ali celo zastrupitev - pusto meso je slabo prebavljivo. Po mnenju avtorjev so morali ljudje v hudih ledenodobnih zimah za potešitev lakote upleniti veliko več živali in zaužili le del njihovega mesa, ki je bilo bolj mastno.

Če zgoraj povedano sestavimo skupaj: nova hipoteza pravi, da so imeli paleolitski ljudje v zimskem času na voljo velike količine pustega mesa, ki ga zaradi omejitev lastnega telesa niso mogli zaužiti. 

Medtem pa prav tovrstno meso predstavlja velik del diete mesojedcev, na primer volkov. In ta presežek hrane naj bi jim omogočil načrtno ali pa naključno hranjenje volkov, ki je eden od potencialnih razlogov, da sta dva prvotna kompetitorja za hrano in prostor postala nekakšna simbionta.

Psov ne prebavlja Gregor.