Jantarni zbritoff

Fosile dinozavrov s perjem smo našli že ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Mednarodna raziskovalna skupina pa v znanstveni reviji Current Biology poroča o najdbi in analizi s perjem poraščenega repa dinozavra v jantarjevi smoli. Skoraj 37 milimetrov dolg rep predstavlja pomemben vir informacij o strukturi in nadaljnji evoluciji peresa.

Najdba je stara 99 milijonov let in tako datira v sredino obdobja krede. Po vsej verjetnosti pripada mladiču iz skupine Coelurosaurov. V to skupino uvrščamo tudi vsem znane tiranozavre, vanjo pa spadajo tudi predniške vrste danes živečih ptic. V jantarjevi smoli so zelo natančno vidne morfološke značilnosti prvih peres in način, kako so bila pritrjena na kožo, iz česar lahko sklepamo tudi o njihovi funkciji. Raziskovalci in raziskovalke sklepajo, da prva peresa niso bila namenjena letenju, pač pa so imela predvsem estetsko funkcijo.

Večino peres gradi kratko in tanko osrednje rebro z nasprotno nameščenimi vejami. Iz vsake veje izraščajo dodatne niti, imenovane vejice. Iz same zgradbe in postavitve vejic sklepajo, da je osrednje rebro peresa nastalo z združevanjem vejic v veje in teh vej naprej v osrednje rebro. Pod peresi pa je ohranjeno tudi mehko tkivo. Na podlagi koncentracije železovih ionov v vzorcu sklepajo, da se v repu nahaja tudi izvorni hemoglobin in feritin. Hemoglobin je glavni prenašalec kisika v krvi vretenčarjev, feritin pa je molekula, ki v telesu skladišči železo.

Opisana najdba kaže na neverjetno dobro ohranitveno sposobnost tkiva v jantarjevi smoli. Skupaj s številnimi nedavnimi najdbami iz Azije se postopoma razkriva nepričakovana raznolikost v zgradbi peres in načinih letenja majhnih pernatih dinozavrov.

Majhne dinozavre je opazovala Urša.