Južnoafriško-avstralska raziskovalna skupina je v reviji International Journal of Disaster Risk Reduction objavila članek o 150-letni zgodovini rudnika diamantov Jagersfontein. Tam je 11. septembra 2022 prišlo do velikega razlitja rudniških odpadkov. Njihovo delo predstavlja eno redkih obstoječih in dostopnih časovnic, kjer zgodovinsko-socialni kontekst povežejo z nesrečo na jezu z rudniškimi odpadki. 

Veliki rudarsko-industrijski podvigi, kot je rudnik diamantov Jagersfontein, imajo večgeneracijsko življenjsko dobo, ki se začne z raziskovanjem mineralnih surovin in konča z opustitvijo rudarskih del in sanacijo okolja. Zato so 150-letno tradicijo rudarjenja razdelili na 5 časovnih obdobij. Že v prvem obdobju identificirajo problem količine rudniških odpadkov, predvsem ko so začeli s prvim podzemnim rudarjenjem leta 1913. Do konca drugega obdobja leta 1973 takratni lastniki odredijo izdelavo večjega jezu za skladiščenje trdih rudniških odpadkov. Sledi 37-letno obdobje zaprtja rudnika in s tem zanemarjeno vzdrževanje jezu z rudnimi odpadki. 

V tem času stopi v veljavo zakon, ki prenese rudarske pravice na državo, še vedno pa takratni lastnik rudnika na višjem sodišču doseže razglasitev odlagališča rudnih odpadkov za nepremičnino. Odlagališče rudnih odpadkov je na ta način postalo izvzeto iz rudarske zakonodaje in z njo povezanega regulativnega nadzora. Po ponovnem odprtju rudnika leta 2010 zaradi novih tehnologij predelave rude začnejo za jez odlagati tekoče rudniške odpadke, odlagališče pa dobiva nove prostorske razsežnosti. Leta 2019 je Ministrstvo za vodne zadeve izdalo opozorilo, da bo jez zaradi slabega vzdrževanja in preobremenjenosti popustil, zato so lastnike pozvali k oblikovanju načrta v primeru nesreče. 11. septembra 2022 je jez popustil, vodstvo načrta v primeru nesreče ni imelo pripravljenega. Tako je iz jalovišča odteklo 6 milijonov kubikov rudniških odpadkov. Strupeni tok je uničil 1600 hektarjev kmetijskih površin in skoraj 200 hiš.

Podatke, potrebne za zgodovinsko analizo razvoja rudnika, so pridobili preko primarnih virov, torej zemljiških knjig, parlamentarnih zapisov in poročil o vplivih rudnika na okolje. Analiziranim podatkom so dodali sekundarne vire, to so objave o zgodovini rudnika in 63 intervjujev z lokalnimi prebivalci, rudarji, pravniki in kmeti. Da so dobili jasnejšo sliko o širjenju rudniškega odlagališča jalovine in rastoči gostoti bivanjske infrastrukture v njeni okolici, so se poslužili zgodovinskih satelitskih posnetkov.

Z izdelavo časovnice so inženirskim in okoljskim analizam dogodkov dodali celovit pogled na razvoj rudnika v Jagersfonteinu. Zaradi rasne segregacije in rasti trga z diamanti so glavno delovno silo rudnika – temnopolto prebivalstvo – naseljevali v bližino odlagališča odpadkov. Njihova naselja je ob nesreči 11. septembra 2022 najprej odplaknilo. Poleg tega se je zaradi zaprtja rudnika povečalo tveganje porušitve jezu, ki se mu s pravnega vidika niso mogli izogniti. Leto pred nesrečo je Ministrstvo za vodne zadeve odvzelo pravice do uporabe jezu z rudniškimi odpadki, istega leta pa so lastniki rudnika preko zasebnega podjetja licenco za uporabo obnovili. Postopek je še vedno pod uradno preiskavo.

Zakaj o temu razlitju leta 2022 ni poročal skoraj noben slovenski medij, se sprašuje Lea.