Tako kot pri ostalih skupinah žuželk – te so sicer vrstno najbogatejša skupina živali – so tudi vrste metuljev in njihovo število v upadu. Vzrokov za upadanje števila metuljev v populacijah je več. Predvsem je to posledica skupnega vpliva več dejavnikov, denimo izgube habitatov, rabe pesticidov in podnebnih sprememb. 

Razvojni krog žuželk je odvisen od temperature okolja. Vsako leto se zgodi preobrazba gosenice v metulja, zatem pa metulji določeno obdobje preživijo v lêtu, se razmnožujejo in zabubijo. Zaradi dviga svetovnih povprečnih temperatur se ti cikli lahko pričnejo prej ali kasneje v létu kot običajno. Ameriško raziskovalno skupino je zanimalo, koliko so spremembe v bioloških ciklih metuljev povezane z upadanjem njihovega števila v posameznih populacijah ter ali upravljanje habitatov – torej poseganje v njihov življenjski prostor – to ublaži.

Več kot sto populacij metuljev v desetih ameriških zveznih državah, za katere so raziskovalke in raziskovalci pridobili podatke, se po številu organizmov zmanjšuje. To ni presenetljivo, saj so bili pri raziskovalnem delu osredotočeni na ogrožene metulje vrste. V izračunih, ki jih je znanstvena ekipa letos septembra predstavila v reviji Journal of Applied Ecology, se metulje populacije v povprečju zmanjšujejo za dobrih 8 odstotkov letno. Trend upadanja populacij je sicer nižji v okoljih, kjer se izvajajo naravovarstveni posegi za ohranjanje habitatov. Ponekod pa je število metuljev celo v porastu.  

V študiji je znanstvena skupina raziskala, koliko sta povezana upravljanje habitatov in pričetek obdobja, ko odrasel metulj lahko leti. Pri nekaterih populacijah se je to obdobje pričelo prej ali kasneje, kot je bilo običajno glede na pretekla leta. Ena pomembnejših ugotovitev je, da se populacije z manjšimi zamiki v pričetku obdobja letenja pojavljajo tam, kjer so habitati upravljani. To raziskovalna skupina pojasni s hipotezo, da se metulji znotraj teh prostorsko večjih in rastlinsko pestrejših območij selijo in posledično niso v tolikšni meri odvisni od prilagajanja na temperaturne spremembe, ki pogojujejo njihov razvojni krog. 

Pristopi upravljanja habitatov, kot so denimo požiganje, košnja, pletje invazivnih rastlin in namerno sajenje gostiteljskih rastlin za gosenice, so se v lokalnih okoljih izkazali kot uspešni in jih zato v varstvenih strategijah ne smemo zanemariti. Pomembno pa ni zgolj ohranjanje že obstoječih življenjskih okolij metuljev, temveč nadaljnje preprečevanje njihovega drobljenja. Ravno prostorsko večji habitati lahko ublažijo spremembe v pojavnosti bioloških ciklov metuljev, do katerih prihaja zaradi podnebnih sprememb. 

Znanstveni britOFF je pripravila Klara.

Naslovna fotografija je vzeta iz študije o svetovnih trendih upadanja žuželk, dostopni na povezavi.