Mednarodna raziskovalna skupina je prvič poskusila razložiti mehanizem razširitve črevesne površine med nosečnostjo. Pokazali so, da določene molekule sodelujejo pri podaljšanju črevesnih resic in s tem širjenju črevesne površine. Te spremembe črevesja so med nosečnostjo in dojenjem ključnega pomena za zadostno preskrbo otrok s hranili. Izsledke so predstavili v članku, objavljenem v reviji Nature.

V raziskavi so se najprej posvetili že sprejeti predpostavki o spremembah površine črevesja med nosečnostjo. Z imunohistokemičnimi metodami, s katerimi so s kemičnim označevanjem obarvali tkiva, so pregledali površine črevesnih resic miši v času dojenja in nosečnosti. Ugotovili so, da je površina resic skoraj dvakrat večja pri nosečih in doječih miših kot pri kontroli. Prav tako so se resice podaljšale. Če matere po kotitvi niso začele dojiti, se je površina resic že prvi dan zmanjšala za približno tretjino.

Raziskovalna skupina se je nato osredotočila na razlago mehanizmov, ki privedejo do sprememb v črevesju. Spremembe v posameznih celicah usklajujejo različne molekule s svojimi receptorji. Ena od takšnih molekul je RANK-ligand, ki se veže na zanjo specifičen receptor RANK. Do zdaj je bilo o delovanju liganda in receptorja RANK ugotovljeno, da sodeluje pri razvoju kostnine, limfatičnih tkiv in pri uravnavanju telesne temperature. Tokrat pa so raziskovalci in raziskovalke prvič pokazali, da je aktivacija receptorja RANK ključna za spremembe v črevesju nosečnic.

Da bi potrdili vlogo receptorja RANK pri širitvi črevesnih resic, so mišje in človeške črevesne organoide izpostavili molekulam RANK-ligand ter tako aktivirali receptor RANK. Opazili so, da aktivacija receptorja v prvih treh dneh spodbudi rast črevesnih celic. Rásti nato sledi končna diferenciacija in celična smrt. 

Da stalna aktivacija receptorja RANK v testnem osebku povzroča hitrejšo celično rast in nato končno celično diferenciacijo in njihovo smrt, so potrdili še z drugim eksperimentom na miših. Miške so testirali z gensko spremenjenim in zato stalno aktiviranim receptorjem RANK. Testi so pokazali, da je takšna sprememba receptorja smrtna za približno polovico testnih mišk. Smrt mišk povezujejo s stalno aktivacijo receptorja RANK, ki je privedla do odmrtja dela črevesnih resic. 

Končna diferenciacija in smrt celic črevesnih resic je za testni organizem lahko škodljiva. Toda pomembno je izpostaviti, da je aktivacija receptorja RANK med naravno nosečnostjo reverzibilna in uravnavana s spolnimi hormoni. S testi dokazana celična smrt črevesnih celic, povezana z aktivacijo receptorja RANK, v življenju torej ni prisotna.

Preučili so tudi, kakšen pomen ima aktivacija receptorja RANK v črevesju nosečnic za otroka. Povezavo med prisotnostjo receptorja RANK pri materah in razvojem zarodka so raziskovalke in raziskovalci preučevali na gensko spremenjenih miših brez receptorja RANK v črevesju. Ugotovili so, da so zarodki miši brez receptorja že od osemnajstega dne bistveno lažji od zarodkov normalnih miši ter da ostanejo manjši tudi v odraslosti. Delež mladičev mater brez receptorja RANK so nato izpostavili visoko proteinski dieti. Po dieti so testirani mladiči sicer pridobili na teži, vendar pa še vedno niso bili primerljivi z mladiči iz kontrolne skupine. Prav tako so mladiči miši brez receptorja RANK kazali oslabljeno sposobnost izkoristka glukoze in višjo odporost na inzulin.

Črevesne resice je krotila vajenka Ana.