Podnebne spremembe imajo velik vpliv na periodične odzive populacij rastlin in živali. Povedano z drugimi besedami, organizmi imajo zaradi sprememb podnebja v življenju drugače časovno razporejene cikle. V nedavno objavljenem članku so britanski znanstveniki in znanstvenice predstavili rezultate raziskave, v kateri so opazovali spremembe v času valjenja velike sinice. V nasprotju s preteklimi raziskavami ta ni preučevala celotne populacije sinic, temveč zgolj osebke na manjšem območju njihovega gnezdenja v Angliji.

Gnezditvena fenologija sinic, torej čas, ko imajo mladiče, je odvisna predvsem od zaloge hrane, ki jo imajo. V raziskovalni skupini so tako preučevali prehransko verigo, v katero so bile vključene sinice, ki so prehransko odvisne od gosenic nočnega metulja, imenovanega mali zimski pedic. Te gosenice se hranijo z mladimi listi hrastov, posledično pa na hrastovih drevesih pogosto gnezdijo tudi velike sinice.

V raziskavo so bili vključeni podatki o valjenju več kot 13.000 velikih sinic, ki so jih pridobili v zadnjih 60 letih v predelu gozda Wytham. Raziskovalke in raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se je v tem času datumsko spremenilo gnezdenje sinic, in določiti okoljske dejavnike, ki so na to vplivali. Preverjali so tudi, ali je sprememba v času valjenja jajc povezana z zdravjem hrastovih dreves, ki imajo ključno vlogo v prehrani gosenic nočnih metuljev.

Ugotovili so, da se je v povprečju čas gnezdenja velikih sinic v zadnjih 60 letih premaknil za 14 dni, v zgodnjo pomlad. Kot glavni dejavnik so identificirali dvig temperatur bolj zgodaj spomladi. Rezultati so pokazali tudi, da so sinice na zdravih hrastih gnezdile prej in dalj časa kakor tiste na bolnih drevesih. Izkazalo se je, da sinice, ki gnezdijo na območjih s hrasti slabšega zdravja, težje sledijo spremembam, ki jih prinaša zgodnejša pomlad.

Raziskava podaja vpogled v preučevanje odzivov na podnebne spremembe na manjšem, lokalnem nivoju. S tem želijo avtorji in avtorice članka spodbuditi več študij, ki raziskujejo vzroke in posledice manjših sprememb v odzivih organizmov na podnebne spremembe.

Da se jutranji program Radia Študent kljub podnebnim spremembam vsako leto začne z istim datumom, pa je ugotovil Sebastjan.