Za dobro jutro bomo pregledali nedaven slovenski znanstveni prispevek s področja percepcije lastnega znanja. Oziroma natančneje pojava, ko mislimo, da nekaj znamo, a v resnici ne. Ukvarjali se bomo z Dunning-Krugerjevim učinkom.

Kruger in Dunning sta ob prelomu tisočletja pri svojem raziskovanju ugotovila, da ljudje, ki so nespretni pri izbiri strategij za dosego cilja, utrpijo dvojno breme. Prvič, s svojimi strategijami sprejemajo napačne zaključke in slabo izbirajo. Drugič, njihova nesposobnost jim onemogoča, da bi prepoznali lastne napake. Iz tega sledi obravnavani fenomen: nekompetentni posamezniki so prepričani, da jim gre čisto v redu.

Slovenska študija gre ravno v to smer. Raziskovalca sta predvidevala naslednje: Prvič, da bodo udeleženke precenjevale tako absolutno kot relativno raven svoje uspešnosti pri reševanju nalog iz slovnice, književnosti in nanotehnologije. Drugič,  tako na absolutni kot relativni ravni uspešnosti se bo najbolj precenjevala najslabša četrtina udeleženk. Tretjič, najboljša četrtina bo najtočneje ocenila svojo absolutno uspešnost in bo najbolj podcenjevala svojo relativno uspešnost.

Dodiplomske študentke psihologije in sociologije Univerze v Mariboru so izpolnile test znanja ter samoocenjevalna vprašanja glede njihovega znanja na testu. Raziskovalca sta ugotovila, da so precenjevale absolutno raven svoje uspešnosti, niso pa precenjevale svoje relativne uspešnosti. Udeleženke so mislile, da so vedele več kot v resnici, vendar so v skupini znale umestiti svoje sicer precenjeno znanje.

Najslabša četrtina ni precenjevala absolutne uspešnosti, je pa precenjevala relativno uspešnost testa. Po domače povedano, najslabše so vedele, da so slabo rešile test, a hkrati so mislile, da so ga tudi druge vsaj tako slabo.

Najboljša četrtina pa je, tako kot sta avtorja predvidevala, pravilno ocenila absolutno uspešnost in podcenjevala relativno uspešnost. Najboljše so sicer vedele, da so dobro rešile test, vendar so mislile, da so tudi druge prav tako dobro ali bolje rešile test.

Zaradi konciznosti smo tokratni prispevek skrčili samo na Dunning-Krugerjev učinek, čeprav se raziskava ukvarja še z overclaimingom oziroma poznavanjem neobstoječih konceptov in iluzijo znanja. S tem smo se hoteli izogniti temu, da bi poslušalstvo trdilo, da ve več, kot v resnici ve, ker je par minut poslušalo o tej temi.

Vir: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2018/plohl_musil.pdf