Sonoptik, Superpang, 2025

V Tolpi bumov se tokrat posvečamo novemu izdelku losangeleškega, po rodu avstralskega producenta Toma Halla. Album prihaja štiri leta po njegovi zadnji izdaji Failed Attempts at Silence, ki je izšla pri založbi Superpang. Ta založba je v zadnjih petih letih ponudila lep nabor elektronskih izdaj bolj ali manj poznanih ustvarjalcev abstraktne elektronske glasbe. Tom Hall je sedaj presedlal na svojo lastno platformo Sonoptik in pri njej izdal ploščo Trip Computer.

Hall je elektronski glasbenik, zvočni oblikovalec in avdiovizualni umetnik z več kot dvajset let dolgo kariero. V preteklosti je sodeloval s podjetji za glasbeno tehnologijo, kot so Ableton, Moog, Korg, Arturia in druga, danes pa je del ekipe podjetja Cycling '74, ki skrbi za programsko opremo Max/MSP/Jitter. Hall je aktiven v skupnosti uporabnikov Maxa, kar obelodani njegovo prakso, povezano z razvojem tako lastnih kot tujih glasbenih orodij. Ta običajno slonijo na naprednih idejah, bodisi algoritmih, ki jih Hall zvesto uporablja, bodisi drugih kompleksnih praksah elektronsko-glasbenega ustvarjanja. Poleg tega njegovi nastopi vedno vključujejo vizualni vidik, ki je neposredno povezan z zvočnim. Kot ustvarjalec tako operira nekje med polji elektronske glasbe, novih medijev in zvočnih tehnologij. Toda te specifike in detajli ne zanimajo vsakogar oziroma ne zanimajo oseb zunaj nišne publike, ki jo povezujejo omenjena polja. Specifične prakse, ki jih Hall goji, v glasbi nimajo nujno dodane vrednosti oziroma je ta le virtualna. Pred nami so le glasba in njene kvalitete ter pomanjkljivosti, ideje, ki jo sestavljajo, pa so sekundarnega, če ne celo zelo majhnega pomena.

Toda to ne pomeni, da glasbi umanjka globine. Je pa to pogosta past tovrstne glasbe. Trip Computer se giba na meji med emotivnim zvočnim oblikovanjem in odtujevalnimi kompleksnimi tvorbami. V tem limbu se poslušalec pogosto znajde v položaju, ko je želja po občutenju glasbe onemogočena zaradi njene kompleksnosti, a Hall na albumu redno razmigava zvočno paleto, kar nas obvaruje pred popolno odtujitvijo. Z zvočnim oblikovanjem gradi navezave s čustvi. Povezave, ki jih tvori, so bolj kompleksno tvorjene kot na predhodnici Failed Attempts at Silence. Bolj kot linearne povezave, v katerih denimo distorzija vzbudi občutek agresije, je zvočno oblikovanje in paleta plošče Trip Computer nekakšna kompleksna mreža občutij. Komadi pravzaprav odzvanjajo v duhu sodobnega IDM-a, v katerem je zvočno oblikovanje do ekstrema zvočnega maličenja pripeljano prek modulacij. Hall to zvočno sliko povzdigne s senzibilnimi odločitvami, ki v izdelek vnesejo globino, mu pa vendarle ne uspe popolnoma ubežati pastem odtujitvenih kompleksnih glasbenih tvorb. Tako ostane v medprostoru, med izvabljanjem nepoznanih občutij iz zvoka in preprostim poslušanjem novih tehnik zvočenja. 

Trip Computer je plošča, na kateri nemudoma začutimo dve desetletji eksperimentiranja in tehnične prekaljenosti Toma Halla. Ne moremo mu očitati kakršnegakoli nazadovanja v tehnološkem ali tehničnem smislu. Hkrati slišimo tudi, kako preudarno je pristopil k zvočnemu grajenju plošče, ki je za ustvarjalca zagotovo korak naprej od njegovega zadnjega izdelka. Toda poslušalec ne naleti na trenutek, ko komadi po svoje oživijo in izstopijo iz okvira. Poslušalec ne vstopi v nov zvočni svet, ki bi ga odnesel, temveč ostaja v limbu med kompleksnimi strukturami in abstraktnimi zvoki. Prav to vso tehnično izvirnost negativno zvede v nepomembnost, kar nas na koncu pusti z elektronsko glasbo, ki ne posega prav visoko.