Kolonijsko življenje mravelj

Mravlje so ena najuspešnejših živalskih skupin - najdemo jih v skoraj vseh kopenskih ekosistemih, na Zemlji pa so prisotne že več kot 140 milijonov let. Ameriška raziskovalna skupina se je posvetila raziskovanju njihovega življenja glede na prostor, ki jim je na voljo.

Glavna značilnost mravelj je njihova delitev dela znotraj družine, zaradi česar pri mravljah govorimo o njihovi socialni organiziranosti. Znotraj družine delavke opravljajo večino del, pri tem pa komunikacija temelji na količini medsebojnih interakcij. Interakcije znotraj vrste tako vplivajo na njihove odločitve ter na razdelitve in količino nalog znotraj kolonije.

Raziskovalna skupina je opravila raziskavo, v kateri so manipulirali kolonije splošno razširjenih črnih mravelj. Pri tem so želeli preučiti vpliv gostote osebkov znotraj kolonije na njihovo prostorsko razporeditev, prenos hrane in socialno povezanost. Da bi to preverili, so najprej štiri ure, pri visoko-gostotnih pogojih, spremljali tri kolonije mravelj. Nato so istim kolonijam mravelj štiri ure nudili prostor, kjer je bila njihova gostota manjša, kar pomeni, da so imele kolonije na voljo več prostora za bivanje.

Ugotovili so, da 4-kratno povečanje količine prostora, ki je koloniji mravelj na voljo, vodi v oblikovanje dveh ločenih skupin mravelj. To pomeni, da so se mravlje v prostoru neenakomerno razporedile ter pri tem oblikovale dve v večini ločeni skupini osebkov. Ugotovili so, da so prvo skupino sestavljale matica in večina delavk, ki so zasedle prostor, ki je bil najbolj oddaljen od vhoda. Druga skupina mravelj pa se je zadrževala v bližini vhoda. Približno 23 odstotkov mravelj se je gibalo med obema skupinama.

Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili tudi, da mravlje ne glede na gostoto kolonije znotraj prostora brez težav ohranjajo prostorsko delitev dela. Poenostavljeno lahko rečemo, da vsaka mravlja ve, kaj mora znotraj kolonije postoriti in to tudi opravi.

Raziskovalna skupina je sprva predvidevala, da se število interakcij med mravljami poveča, če zmanjšamo prostor, ki ga ima kolonija na voljo za bivanje. Pri tem je zanimivo, da so rezultati raziskave dokazali ravno nasprotno.

Mravlje torej spreminjajo prostorsko razporeditev, dinamiko gibanja in medsebojne interakcije na način, ki jim omogoča ohranjanje kritičnih elementov prostorske organizacije in vzorcev socialnega vedenja ne glede na spremembe v okolju. Te sposobnosti pa so ključne, saj imajo velik vpliv na učinkovitost delitve dela in razporeditev hrane v koloniji.

Miniaturni svet mravelj v koloniji je preučevala minionsko velika Mojca.