Od vseh prehranskih dopolnil na tržišču se sloves najmočnejšega antioksidanta drži resveratrola. To je naravna spojina, ki jo v večjih količinah najdemo v rdečem vinu. Zaradi močnega antioksidativnega potenciala se resveratrolu pripisujejo ugodni učinki na ožilje in po novih ugotovitvah tudi na mišice.

Ameriški znanstveniki in znanstvenice so v Frontiers in Physiology objavili izsledke raziskave, v kateri so odkrili neposreden učinek resveratrola na mišično tkivo. Prehrana, ki temelji na visoki vsebnosti maščob in sladkorjev, povzroči preobrazbo vzdržljivostnih mišičnih vlaken v hitra vlakna. Zato je raziskovalce in raziskovalke zanimalo, ali bi močan antioksidant, kot je resveratrol, lahko vplival na ta proces.

V poskusu, ki je trajal dve leti, so preiskovanim opicam vrste makaki v prehrano dodajali resveratrol. Razmerje med hitrimi in počasnimi mišičnimi vlakni se je spremenilo v korist slednjih. Kot se je izkazalo, starost ne vpliva na učinek resveratrola, antioksidant pa je imel največji vpliv na mišice, ki so najbolj aktivne. Telesna vadba naj bi torej še dodatno pripomogla k njegovemu učinku. Mehanizem delovanja resveratrola še ni povsem jasen, a zelo verjetno deluje preko številnih signalnih poti, v katerih sodeluje kalcij.

Prejšnji teden se je v Bruslju sestal Svet za konkurenčnost, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. Sestavljajo ga ministri vseh držav članic, pristojni za trgovino, gospodarstvo, industrijo, raziskave in inovacije ter vesolje. Na dvodnevnem srečanju so se dogovorili, da bodo do leta 2020 omogočili brezplačen dostop do vseh znanstvenih člankov, objavljenih v Evropski uniji.

Trenutno je namreč za dostop do večine znanstvenih člankov treba plačati. Študenti in akademski delavci imajo sicer omogočen dostop preko svojih univerz, ki pa za to založnikom plačujejo visoke naročnine, pod katerimi članke objavljajo številne ugledne revije. Vsej ostali javnosti je brezplačen dostop do vsebin znanstvenih raziskav onemogočen. Do njih je možno brezplačno dostopati zgolj preko spletnih strani s prvotno različico člankov, ki jih avtorji pošljejo založnikom v pregled - recimo arXiv; ali tako imenovanih piratskih spletnih strani, kot je Sci-Hub.

Evropska komisija si za omenjeni cilj deklarativno prizadeva že od leta 2012 v okviru projekta »Open Science«. Z enotnim vseevropskim pristopom do koncepta odprte znanosti naj bi Evropska unija namreč pridobila konkurenčnost, saj naj bi raziskovanje in inovativnost spodbujala ekonomsko rast.

Znanstvena skupnost odločitev pozdravlja iz občega razloga, da se raziskave na prvem mestu delajo v dobrobit človeštva.  Zato bi morali biti vsi znanstveni članki po objavi prosto dostopni vsakomur. Jasno pa je, da bo pot do odprte znanosti za vse v vsakem primeru dolga in vijugasta.

Za branje znanstvenih člankov si ne želi več plačevati Andrea.