Severnoameriška raziskovalna skupina v znanstveni reviji Nature poroča o odkritju nove skupine antibiotikov s svojstvenim načinom protimikrobnega delovanja.

Naraščanje odpornosti bakterij proti antibiotikom je vse večji javnozdravstveni problem. Zaradi prekomerne uporabe antibiotikov v medicini, veterini in kmetijstvu so se pojavile bakterije, ki so odporne proti vsem poznanim antibiotikom. Hkrati pa v zadnjih letih zastaja razvoj novih antibiotikov, saj jih je večina velikih farmacevtskih podjetij nehala razvijati, ker se jim vložek v razvoj verjetno ne bi nikoli finančno povrnil.

Mnogi antibiotiki, ki jih uporabljamo danes, so spojine, ki jih proizvajajo bakterije in imajo protimikrobno delovanje proti drugim mikroorganizmom. Pomemben vir protimikrobnih in drugih učinkovin, na primer kemoterapevtikov, so v prsti živeče bakterije iz skupine aktinomicet. Določitev genomov teh bakterij je pokazala, da imajo aktinomicete še veliko genov za biosintezo zaenkrat nepoznanih spojin. Ker je določanje funkcije genov dolgotrajen proces, se poraja vprašanje, kako iz množice genov izluščiti tiste, ki kodirajo potrebne elemente za biosintezo želenih snovi, denimo antibiotikov.

Ena od strategij za odkrivanje novih antibiotikov v aktinomicetah je iskanje genov za odpornost proti antibiotikom. Bakterija, ki proizvaja neko protimikrobno snov, mora namreč zaščititi samo sebe pred njo. In geni, ki so odgovorni za odpornost proti nekemu antibiotiku, se v genomu ponavadi nahajajo v fizični bližini genov za sintezo tega antibiotika. Vendar tak način omogoča le odkrivanje antibiotikov z že znanimi mehanizmi protimikrobnega delovanja.

V raziskavi, ki jo predstavljamo danes, so se znanstvenice in znanstveniki osredotočili na gruče genov, ki so podobne znanim genom za sintezo antibotikov, ampak ne vsebujejo genov za odpornost proti antibiotikom. Na ta način so odkrili dva antibiotika - že prej poznani komplestatin in enega novega, ki so ga poimenovali korbomicin.

Odkrili so tudi, da je tarča delovanja komplestatina in korbomicina celična stena bakterij. V nasprotju z denimo penicilinom, ki preprečuje sintezo celične stene, prej omenjena antibiotika onemogočata razgradnjo celične stene. To pa posledično preprečuje pomnoževanje bakterij, saj se celica ne more razdeliti na dve novi.

Raziskovalke ter raziskovalci so preizkusili delovanje komplestatina in korbomicina tudi na mišjem modelu kožne okužbe z MRSA, proti meticilinu in še številnim drugim antibiotikom odporno bakterijo Staphylococcus aureus. Komplestatin in korbomicin sta učinkovito zatrla rast bakterij tudi na mišjem modelu. 

Proti odpornim bakterijam se je borila Angelika.