Ameriško-nemška znanstvena skupina je objavila izsledke raziskave s področja okoljske biologije, v kateri je ugotavljala, kako mahovi vplivajo na zračno vlažnost in temperaturo v gozdu ter tako posredno vplivajo na rast visokogorskih iglavcev. Raziskovalci in raziskovalke so spremljali stresni odziv na sušo in vročino pri balzamovcih – drevesih z znanstvenim imenom Abies balsamea. Ugotovili so, da mahovi pozitivno vplivajo na rast in preživetje mladih iglavcev in drugih dreves v gozdovih.

Količina vode v tleh in zraku, temperatura tal in zraka ter ustrezen vir svetlobnega sevanja so glavni rastni dejavniki pri rastlinah. Pomanjkanje vode in previsoka temperatura v okolju pa sta za rast gozdnih dreves omejujoča dejavnika. Te razmere pri rastlinah povzročajo fiziološki stres. Rastline se na izredne dejavnike odzovejo z zapiranjem listnih rež in zaustavitvijo fotosintetske aktivnosti. Pri nadaljnjem pomanjkanju vode v tleh in zraku ter visokih temperaturah zraka rastline stresa ne morejo premagati. Zaradi zaustavitve fotosintetske aktivnosti njihova rast in razvoj drastično upadeta.

Znanstvena ekipa je skozi leto ločeno merila sušni in temperaturni stres pri izbranih drevesih balzamovcev. Izbrali so mlajša drevesa, saj so ta občutljivejša na rastne dejavnike in prej utrpijo fiziološki stres, kar se izraža v počasnejši rasti. Stres pri rastlinah so spremljali prek več dejavnikov. S klorofilnim fluorometrom so merili fotosintetsko aktivnost. Spremljali so tudi relativno zračno vlago in temperaturo zraka, ki sta glavna parametra sušnega in vročinskega stresa. Na podlagi teh podatkov so opazovali tudi mikroklimo – zračni pas višje zračne vlage in nižje temperature zraka nad gozdnimi tlemi.

Do zdaj opazovana drevesa so razvrstili v skupine. Razlikovali so, ali so drevesa rasla pod sklenjenimi krošnjami in ali so rasla na substratu z mahom oziroma brez mahu. Krošnje dreves namreč skupaj z mahom pripomorejo k ohranjanju vlage in mikroklime v gozdu, in tako rastline utrpijo manj pomanjkanja vode. Raziskovalce je zanimala tudi starost dreves balzamovcev.

Uspešnost spopadanja dreves s stresom je znanstvena skupina merila glede na rast dreves in fotosintetsko aktivnost čez leto. Drevesa, ki niso rasla pod sklenjenimi krošnjami, so se na substratu z mahom veliko uspešneje spopadala s stresnimi dejavniki kot tista na golih gozdnih tleh. To lahko pojasnimo s tem, da je sposobnost zadrževanja vode v tleh odvisna od njihove teksture. Tla se lahko v sušnih obdobjih globoko izsušijo, vendar na predelih, kjer ni krošenj, prav mahovi pomagajo zmanjševati evaporacijo vode iz tal in tako omogočajo drugim rastlinskim vrstam boljše rastne pogoje.

Zaključimo lahko, da je mah pomemben, a žal spregledan dejavnik samoniklega pogozdovanja. Še več, mahovi pomagajo ohranjati višjo relativno zračno vlago in predvsem vzpostavljati mikroklimo nad tlemi. Ta pa zmanjša verjetnost sušnega in temperaturnega stresa vseh rastlin v gozdu. Gostota preživelih sejancev v gozdu in rastni potencial mladih dreves se ob prisotnosti mahov izboljšata.

V mahu je omahnil vajenec Matej. 

Vir slike:

https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRNqccNchp1HKf0vZT…