Na krilih nevidnega

Aktualno-politična novica
29. 6. 2021 - 7.05

V današnjem Znanstvenem britoffu bomo pozornost namenili preučevanju prozornih kril metuljev, ki se ga je lotila skupina ameriških znanstvenic in znanstvenikov. Članek o raziskavi so objavili v reviji Journal of Experimental Biology.

V času množičnih izumrtij je boljše biti majhen kot velik in odkritje novega celičnega mehanizma.
 / 16. 11. 2015
Krila odraslih metuljev so znana po svojih običajno barvitih vzorcih, ki jih ustvarjajo tanke, strehasto prekrivajoče se hitinske luske. Te vsebujejo pigmente, ki z absorpcijo in odbijanjem določenih valovnih dolžin svetlobe ustvarjajo barve, ki jih vidimo, za vrstno specifične vzorce pa poskrbijo dobro organizirana vlakna citoskeleta kril. Obstajajo pa tudi metulji, ki so za maskiranje pred plenilci ubrali drugo taktiko in so razvili prozorna krila, ki svetlobo prepuščajo.

Raziskovalna skupina je želela preučiti razvoj ter celično in biokemično osnovo prosojnosti kril. Za raziskovanje so uporabili metulje vrste Greta oto, ki živijo v Srednji in severnih delih Južne Amerike. Z metodama konfokalne in elektronske mikroskopije so primerjali prosojne in neprosojne dele kril omenjenih metuljev v različnih razvojnih fazah, vse od bube do odraslega metulja. Odkrili so, da se tekom zgodnjega razvoja krila gostota prekurzorskih celic lusk v prosojnih delih krila zmanjšuje. Ugotovili so tudi, da se prosojni in neprosojni deli kril razlikujejo po organiziranosti vlaken citoskeleta. V prosojnih delih so bile luske tanke in ščetinaste, v neprosojnih pa sploščene in okrogle. 

Vešče, črevesni mikrobi in Trump
 / 24. 1. 2017
Opazili so tudi, da so nanostrukture, ki so prisotne na površini membrane krila, zgrajene iz dveh plasti. V spodnji plasti so pravilno razporejene bradavičaste nanostrukture, v zgornji plasti pa nepravilno razporejene voskaste nanostrukture, sestavljene pretežno iz dolgoverižnih alkanov. Raziskovalke in raziskovalci so z metodo optične spektroskopije merili od kril odbito količino svetlobe, in sicer pred odstranitvijo zunanje voščene plasti s heksanom in po njej. Ker je bila absorpcija svetlobe največja pri neobdelanih krilih, domnevajo, da voskaste nanostrukture znatno prispevajo k večji prosojnosti kril.

Vpogled v organiziranost prosojnih kril pri metuljih kliče po nadaljnjem raziskovanju prosojnih struktur pri preostalih kopenskih živalskih vrstah. Lahko pa služi tudi kot navdih za razvoj novih umetno izdelanih materialov s podobnimi lastnostmi.

Z metulji je v torkovem jutru poletavala Patricija.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.