Starim bonobom, bližnjim sorodnikom šimpanzov, bi pri negovanju drugih prav prišli naočniki. Po poročanju znanstvenic in znanstvenikov v reviji Current Biology bonobi na starost postanejo daljnovidni, torej vidijo slabo od blizu.

Raziskovalci in raziskovalke so posneli in poslikali skupino bonobov med medsebojnim negovanjem v Kongu. Zatem so na posnetkih izmerili razdaljo med rokami in položajem oči pri posamezni živali. V raziskavo so bili vključeni bonobi, stari med 11 in 45 let. Z analizo so ugotovili, da se razdalja med rokami in očmi povečuje s starostjo, ni pa odvisna od spola. Bonobom in bonobinjam se torej poslabšuje vid od blizu.

Vzorec daljnovidnosti ob starosti je pri bonobih podoben kot pri ljudeh. Z nadaljnjimi raziskavami sprememb vida pri starejših živalih in primerjavo s spreminjanjem vida pri ljudeh bi lahko ugotovili, ali je poslabšanje vida pri starosti nekaj univerzalnega v živalskem svetu in ali je zakoreninjeno v našo evolucijsko preteklost.

...

V Journal of Anatomy pa mednarodna raziskovalna skupina poroča o študiji 3-dimenzionalne rekonstrukcije 126 skeletov različnih štirinožnih živali. Dobri dve tretjini skeletov sta predstavljali danes živeče in izumrle sesalce, slabo tretjino dinozavri, peščica okostij pa je pripadala ptičem in drugim kopenskim vretenčarjem. Z analizo velikosti prsnega koša in dolžine stegnenice so ocenili velikost mehkega tkiva v trupu, natančneje na trebuhu.

Ugotovili so, da se ocene velikosti mehkih tkiv na trebuhu skladajo z napovedmi, po katerih naj bi imele rastlinojede živali večje trebuhe kot mesojede. Do podaljšanja in povečanja površine mehkega tkiva pride, ker je presnova rastlinja zahtevnejša. S tem zahteva prisotnost več mikroorganizmov v prebavnem traktu, pri čemer mora hrana potovati dalj časa, da imajo živali in simbiotski mikroorganizmi čas, da jo prebavijo in dobijo iz nje energijo. Nasprotno pa je meso lažje prebavljivo.

Zanimivo je, da tovrstnega trenda, ki bi kazal na povečan trebuh rastlinojedcev, niso opazili pri skeletih dinozavrov in ptičev. Razlogi za to se morda skrivajo v drugačnih načinih dihanja v primerjavi s sesalci ali pa v drugačni presnovi. Poleg tega pa znanstvenice in znanstveniki opozarjajo, da je bil vzorec števila skeletov, ki niso kazali v smer večjega telesa rastlinojedih živali, zelo majhen in je morda zato prišlo do napak.

Naočnikov še ne potrebuje Zarja.