Nedavna raziskava, opravljena na vzorcu najstnikov in najstnic, kaže na povezavo med nočnim pošiljanjem SMS-ov pri ugasnjeni luči, krajšim spancem in slabšim šolskim uspehom.

Ekipa z Univerze Rutgers je pod vodstvom Karana Groverja zbirala podatke na treh šolah v ZDA in na koncu uporabila odgovore okoli tisoč petsto mladostnikov ter mladostnic. Zanimali so jih trajanje njihovega spanca, občutena zaspanost čez dan, šolski uspeh in navade glede uporabe tekstovnih sporočil.

Na podlagi analiz Groverja in ostalih se je izkazalo, da je pošiljanje sporočil ponoči in pri ugasnjeni luči povezano z nižjo šolsko uspešnostjo, manj časa trajajočim spancem in večjo zaspanostjo tekom dneva. Teh povezav pa niso odkrili, kadar je šlo za instantno sporočanje prek mobilca pri prižgani luči. V raziskavi je bilo tudi ugotovljeno, da so dekleta kljub večji količini SMS-anja in njeni povezavi z nižjim šolskim uspehom vseeno imela višji šolski uspeh kot fantje.

Do ugotovljene povezave med zaspanostjo in pošiljanjem SMS-ov bi lahko privedla svetloba, ki jo oddajajo mobilni telefoni. Že krajša izpostavljenost le-tej naj bi privedla do zakasnjenega sproščanja melatonina, ki bi posledično lahko zakasnil pričetek spanca in s tem tudi povzročil zaspanost tekom dneva. Link do aplikacije, ki blokira takšno svetlobo, dobite na spletni strani našega radia.

Živali v svojem črevesju gostimo mikroorganizme, ki nam pomagajo pri presnovi živil in preprečujejo, da bi se v črevesju naselili patogeni mikroorganizmi. Velik vpliv imajo tudi na naš imunski odziv. Raziskovalci s Harvarda pa so odkrili, da gostitelji sestavo svoje črevesne mikrobiote oblikujemo tudi z našimi molekulami mikro RNK, prisotnimi v blatu.

O mikro RNK smo že govorili v zadnji oddaji Frequenza della scienza o epigenetiki. Če na kratko ponovimo, so mikro RNK kratke molekule ribonukleinske kisline, ki se lahko vežejo na druge tipe molekul RNK in tako zavrejo izražanje določenih genov.

V gostiteljvem blatu je veliko molekul mikro RNK, ki jih proizvajo njegove črevesne celice. Te lahko vstopijo v bakterije v debelem črevesju, kot sta na primer Fusobacterium nucleatum in Escherichia coli. V bakterijah mikro RNK vplivajo na izražanje njihovih genov in tudi na njihovo razmnoževanje.

Raziskovalci so dokazali, da je pri gensko spremenjenih miših, ki v svojem blatu nimajo molekul mikro RNK, razmnoževanje črevesnih bakterij nenadzorovano. Z umetnim vnosom mišjih mikro RNK pa so dosegli, da je bila mikrobiota v gensko spremenjenih miših taka kot v nespremenjenih, torej nadzorovana.

Z SMS-i sva svojo mikrobioto nadzorovala Sebastijan in vajenka Angelika.