Znanstvena skupnost je vrsto let sanje povezovala izključno s fazo spanja REM. Nedavno pa so ameriške znanstvenice in znanstveniki v Nature Neuroscience objavili izsledke študije, s katero so dokazali, da se sanje dogajajo tudi med drugimi fazami spanja. Prisotnost sanj so povezali z značilno možgansko aktivnostjo v določenem delu možganov, ki so ga poimenovali »vroča cona«.

Spanje sestavlja več faz, med katerimi je tudi faza spanja REM. Za kratico stoji angleška besedna zveza »rapid eye movement« ali po naše »hitro premikanje oči«, ki se značilno pojavi v tej fazi spanja. V fazi spanja REM, ko speči človek živo sanja, je mogoče zaznati visokofrekvenčne možganske valove in povečano možgansko aktivnost. Zaradi tega se sanjač ali sanjačica jasno spomni vsebine sanj, če se prebudi ravno takrat, ko je v fazi spanja REM. Nasprotno pa je v fazi ne-REM moč zaznati stabilne možganske valove, ki imajo nižjo frekvenco.

Čeprav so mnoge raziskave potrjevale teorijo, da so sanje neločljivo povezane s fazo spanja REM, pa nihče ni znal razložiti, zakaj se dobri dve tretjini preiskovancev ne glede na fazo spanja po zbujanju vseeno spomnita, o čem so sanjali. Prav tako so neupravičeno zanemarili podatek, da se preiskovanci v redkih primerih ne spomnijo sanj, čeprav so se zbudili iz spanja REM.

Ameriška raziskovalna skupina je, da bi končno razjasnila ta misterij, opravila dva eksperimenta. Prvi je potekal na 32 nevednih, drugi pa na sedmih treniranih preiskovancih. Skupno so izvedli več kot 200 zbujanj nevednih in več kot 800 zbujanj treniranih osebkov. Oboji so po zbujanju iz faze spanja ne-REM s pomočjo blagih električnih sunkov morali povedati, ali se spomnijo, o čem se jim je sanjalo.

Pri tistih, ki so se spomnili sanj iz faze spanja ne-REM, so zaznali povečano visokofrekvenčno možgansko aktivnost in hkrati lokalno zmanjšanje nizkofrekvenčnih možganskih valov v posteriornem predelu možganske skorje. Ta predel so tako povezali s prisotnostjo sanj tudi v fazi spanja ne-REM in ga od samega navdušenja poimenovali kar »vroča cona«.

Na koncu so izvedli še tretji eksperiment, ki je potekal tako, da so tri zaporedne noči na sedmih osebkih izvajali merjenje možganske aktivnosti. Izkazalo se je, da lahko zaradi novih spoznanj s kar 87-odstotno uspešnostjo predvidijo, ali preiskovanci med fazo spanja ne-REM sanjajo ali ne.

Možganske in radijske valove podnevi in ponoči na frekvenco 89,3 naravna Andrea.