Britanska raziskovalna skupina je objavila študijo o tem, kako telesna temperatura učinkuje na vnetne procese v telesu. Rezultati študije kažejo, da povišana temperatura preko vpliva na enega ključnih vnetnih dejavnikov pospeši vnetne procese, s katerimi se organizem obrani pred okužbami, radikali in celo pred rakastimi celicami.

Telesna temperatura nenehno niha, in sicer običajno pade ponoči, naraste pa ob infekcijah ter pri ženskah med ovulacijo. Znano je, da povišana telesna temperatura poveča hitrost mnogih encimskih reakcij, zato so znanstveniki in znanstvenice predvidevali, da pripomore tudi k uspešnosti vnetnih procesov in hitrejšemu prebolevanju okužb.

Tudi znanstveno neuke, a življenjsko izkušene mame in babice so že dolgo tega vedele, da je povišana temperatura do neke mere koristna. Od ust do ust namreč kroži rek, da se z vročino telo bori proti povzročitelju okužbe. Zato vročine pri odraslem človeku ne zbijamo, če termometer pokaže manj kot 38 stopinj Celzija. Sedaj pa je skoraj ponarodelo prepričanje dobilo tudi znanstveno ozadje.

Aktualna raziskava se je osredotočila na vnetni dejavnik po imenu jedrni faktor kapa B. To je pomemben transkripcijski faktor, ki v jedru nadzira izražanje več kot 500 genov ter tako vpliva na sintezo drugih vnetnih molekul in celično preživetje. Njegovo aktivnost uravnavajo druge vnetne molekule, kot je TNF-alfa, in protein A20, katerega v zadnjem času povezujejo z imunskimi obolenji.

Poskusi so potekali na treh različnih celičnih modelih. Po dodatku vnetnega dejavnika TNF-alfa, ob dvigu temperature s 37 na 40 stopinj, se je že čez pol ure povečalo izražanje genov, ki so v domeni jedrnega faktorja. Gre za gene, ki igrajo pomembno vlogo pri sintezi vnetnih molekul, popravljanju DNA in celičnem preživetju. V večini primerov se je zgodnje izražanje genov povečalo za faktor dve, vendar je opazovani učinek v kasnejših časovnih točkah zbledel. Ravno nasprotno pa dvig temperature ni imel nobenega vpliva na izražanje genov v primeru celic, ki so jim izbili gen za protein A20.

Tudi sodobna time-lapse live mikroskopska metoda je potrdila, da temperatura vpliva na obnašanje jedrnega faktorja. Že manjša sprememba temperature samo za nekaj stopinj je namreč opazno vplivala na aktivnost fluorescenčno označenega jedrnega faktorja.

Študija je pokazala pomembno povezavo med telesno temperaturo in jedrnim dejavnikom kapa B pri vnetnih procesih v telesu. Hkrati pa ponuja tudi razmislek o vplivu motenega ritma budnosti in spanja na pojavnost okužb, raka in kroničnih vnetnih bolezni pri delavcih, ki opravljajo izmensko delo.

Čim manj nočnih izmen vam vsem želi Andrea.