V splošnem velja, da so ptice iz mestnega okolja manj boječe od tistih na podeželju. Raziskovalna skupina z Univerze v Cambridgeu pa se je med vrstami ptic iz družine vran in drugimi pticami iz mesta osredotočila na razlike v izkazovanju strahu pred novimi predmeti in človeškimi smetmi. Po seriji opazovanj na terenu so zaključili, da so vrane pri srečevanju z novimi predmeti bolj previdne kot vrste ptic iz drugih družin.

Raziskovalke in raziskovalci so na različnih lokacijah v mestu in na podeželju Anglije postavili tri različne tipe hranilnic. Prve so imele poleg hrane še znan predmet iz narave, druge zavrženo embalažo in tretje predmet popolnoma neznane oblike. Strah pred neznanimi predmeti, imenovan tudi neofobija, je bil pri mestnih in podeželskih ptičjih vrstah prisoten v enaki meri. Razlika pa se je pokazala med vrstami iz družine vran in ostalimi pticami.

Neofobija oziroma strah pred novimi predmeti je bil pri vranah bolj izrazit, čeprav so sicer znane po svoji vedenjski prilagodljivosti in iznajdljivosti. Postale so pogumnejše, če so se predmetu približale v večji skupini. V raziskovalni skupini sklepajo, da je značilen vedenjski vzorec vran posledica pogostejših napadov ljudi, ki pa manjše ptice manj ogrožajo.    

Znanstvenice in znanstveniki Evropske vesoljske agencije so na kometu odkrili snovi, ki so ključne za razvoj življenja na Zemlji. Gre za kemični element fosfor, ki je pomembna komponenta celičnih membran in molekul DNA, in pa aminokislino glicin. Aminokisline so organske spojine, ki gradijo proteine in opravljajo pomembne biološke funkcije v živih sistemih.

V znanstvenih krogih se že nekaj časa razpravlja o možnosti, da so bile vodne in organske molekule na mlado Zemljo prinesene z asteroidi in kometi po njenem ohlajanju. Znano je namreč, da so na omenjenih nebesnih telesih že našli vodo s kompozicijo zemeljskih morij.

Sledove najenostavnejše aminokisline glicina so našli v vzorcih, ki so se vrnili na zemeljsko površje leta 2006 s kometa, imenovanega Wild 2, v okviru Nasine znanstvene misije. Z vesoljskim plovilom Rosetta Evropske vesoljske agencije pa jim je uspelo glicin večkrat neposredno zaznati v zamegljeni atmosferi kometa. Takšno vzorčenje ima veliko prednost, saj vzorcev ni treba poslati na Zemljo in pregledati v laboratoriju, kjer se kontaminaciji z zemeljskim glicinom težko izognemo. Poleg glicina so našli tudi druge organske molekule, ki bi lahko bile vmesni členi na sintezni poti do njegovega nastanka.

Raziskave življenja izven Zemlje tako podajajo vedno več dokazov o možnosti razvoja življenja v vesolju. Več o tej temi in nastanku življenja boste izvedeli danes ob osmih zvečer v oddaji Frequenza della scienza. Vabljeni k poslušanju.

S kometi sva vrane strašili Urša in vajenka Katja.