Raziskovalna skupina iz švedskega Nacionalnega prirodoslovnega muzeja v Stockholmu v reviji PLOS Biology poroča o odkritju najstarejših fosilov alg doslej.

Prvo življenje naj bi na Zemlji nastalo približno štiri milijarde let nazaj. Takrat so se pojavile bakterijam podobne celice s preprosto zgradbo, brez jedra in celičnih organelov. Prve evkariontske celice, torej celice z jedrom in organeli, naj bi se pojavile precej kasneje, in sicer pred dvema milijardama let. Zadnji skupni prednik vseh evkariontskih organizmov pa naj bi po dosedanjih ocenah živel med 1,6 in 1 milijardo let nazaj.

V omenjeni študiji so raziskovalke in raziskovalci preučevali mikroskopsko majhne fosile v vzorcih dolomita, pridobljenega v centralni Indiji. Vzorce kamnin so si podrobno ogledali z vrstičnim elektronskim ter rentgenskim tomografskim mikroskopom. Opazili so nitaste ter kroglaste strukture, velike med približno 50 in 250 mikrometrov, ki so bile sestavljene iz več celic. Po zgradbi so bile izredno podobne današnjim rdečim algam, ki so večinoma večcelični morski organizmi in se taksonomsko uvrščajo med rastline.

Opazovane strukture naj bi bile stare 1,6 milijarde let, kar pomeni, da gre za najstarejše do sedaj znane fosile rastlinam sorodnih organizmov. Od podobnih fosilov so namreč starejši za kar 400 milijonov let. Odkritje tako starih fosilov alg je pokazalo, da je do pojava različnih evkariontskih organizmov torej moralo priti še veliko prej kot pred 1,6 milijarde let, kot so domnevali do sedaj.

Za fosili je brskala Barbara.