Z Univerze Washington v Saint Louisu prihaja ugotovitev, da lahko življenje v družini z nižjimi prihodki povezujemo s slabšo funkcionalno povezanostjo med nekaterimi možganskimi predeli pri otrocih.

Skupina Deanne Barch je na skupini otrok, starih okoli pet let, vsako leto do njihovega dvanajstega leta izvajala vedenjske teste. Pri dopolnjenem dvanajstem letu so bili podvrženi še slikanju z magnetno resonanco.

S pomočjo vedenjskih podatkov so izvedeli tudi, kateri izmed otrok izkazujejo simptome depresivnih motenj. Za mero revščine so uporabili zabeležene prihodke družine posameznih otrok in jih delili s stroški, ki se predvidevajo za družine različnih velikosti. Dejanskih stroškov in prihodkov ter s tem številčnega praga revščine raziskava ni navajala.

Barcheva in ostali so ugotovili, da je povezanost med hipokampusom in amigdalo negativno povezana s stopnjo revščine v družini merjenih otrok. Področji hipokampusa in amigdale igrata namreč pomembno vlogo pri spominu in čustvovanju. Pri višji stopnji revščine je bilo tako moč zabeležiti tudi več otrok z bolj izrazitimi simptomi depresivnih motenj.

Čeprav je študija privedla do zanimivih izsledkov, je raziskovala zgolj povezave med spremenljivkami. Avtorji sicer zaključujejo, da revščina v zgodnjem otroštvu morebiti negativno vpliva na možgane in s tem tudi na razvoj depresivnih simptomov.

Ameriški raziskovalci v reviji Nature Microbiology poročajo o vplivu toka tekočin na sistem za zaznavanje kvoruma pri bakterijah. Bakterije namreč z zaznavanjem signalnih molekul drugih bakterij ugotavljajo gostoto svoje populacije, kar imenujemo sistem za zaznavanje kvoruma. Omenjeni sistem bakterije uporabljajo za medsebojno komunikacijo pri boju proti antibiotikom ali pri napadu na gostiteljski organizem.

Iz prešnjih študij se je domnevalo, da prisotnost toka, denimo telesnih tekočin krvi ali limfe, zmanjša zaznavanje kvoruma pri bakterijah. V zdajšnji raziskavi pa sta bili dve pogosti patogeni bakteriji Staphylococcus aureus in Vibrio cholerae izpostavljeni različnim tokom v geometrijsko različno oblikovanih komorah.

Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili, da tok v komori z določeno geometrijo res zmanjša zaznavanje kvoruma, v drugih pa ga celo poveča. Razlike zaznavanja so verjetno posledica različnega gibanja bakterijskih signalnih molekul pri različnih pogojih.

Taka spoznanja nam bodo morda v bodoče pomagala pri načrtovanju strategij za nadzor obanašanja patogenih pa tudi koristnih bakterij v naravi, medicini in industriji. Ne bodo pa vplivala na referendumski kvorum.

Vedenjske podatke o toku bakterij sta zbirala Sebastijan in vajenka Angelika.