O vplivu kuhanja na mikrobioto
Obstajajo mnogoštevilne bolj ali manj strokovne debate in raziskave o vplivu posamezne vrste prehrane na sestavo mikroorganizmov v človeškem prebavnem traktu oziroma tako imenovano črevesno mikrobioto. Kljub temu pa je še vedno relativno neznano, kakšen vpliv imata nanjo kuhanje in kuhana hrana. Zadevo so v obširni raziskavi sklenili pobliže spoznati raziskovalci in raziskovalke iz različnih raziskovalnih institucij v Združenih državah Amerike, ki so svoja dognanja opisali v zadnji izdaji revije Nature Microbiology.
Kljub mnogim znanim resnicam in polresnicam je do sedaj vseeno že dobro poznano dejstvo, da ima ključen vpliv na sestavo mikrobiote v prebavnem traktu način prehrane. Vpliv prehrane na mikrobioto naj bi bil celo pomembnejši od genetske predispozicije posameznika.
Na kvaliteto in prebavljivost prehrane pa nima pomembnega vpliva le vrsta hrane, ki jo človek zaužije, ampak tudi način njene obdelave. Veliko k temu pripomore tudi določen, človeštvu precej samoumeven način toplotne obdelave hrane. Ta človeški izum se imenuje kuhanje. Kuhanje namreč spremeni fizikalno-kemijsko sestavo posameznega živila, poveča razgradljivost posameznih snovi in uniči naravno prisotne protimikrobne snovi v hrani.
V raziskavi, ki jo danes predstavljamo, so poskuse izvajali na miškah, ki so jih razdelili v različne skupine glede na način prehranjevanja med potekom preizkusa. V enem izmed poskusov so miške razdelili v dve poskusni skupini. V obeh skupinah so poskusne miši hranili s sladkim krompirjem. Prvo skupino mišk so hranili s surovim sladkim krompirjem, drugo pa s kuhanim.
Miši, ki so se hranile s surovo hrano, so iz hrane pridobile manj energije in izgubile več telesne mase od miši, ki so jih hranili s kuhano hrano. V mikrobioti miši, hranjenih s surovo rastlinsko hrano, so zaznali povečano izražanje mikrobnih genov, ki omogočajo razgradnjo škroba in sladkorjev. Opazili so tudi povečano izražanje genov za razgradnjo ksenobiotikov.
Ksenobiotiki so snovi v organizmu, v našem primeru v mišjem organizmu, ki jih ta naravno ne proizvaja in so zanj težje biološko razgradljive. Ksenobiotikov tudi ne morejo razgrajevati vse vrste bakterij, zato prisotnost določenih ksenobiotikov lahko vpliva na sestavo mikrobiote. Pri kuhanju se ksenobiotične snovi, v krompirju so to večinoma različne oblike škroba, razgradijo v strukture, katerih razgradnja našemu in mišjemu organizmu ne povzroča težav.
Raziskava na mišjem modelu med drugim nakazuje, da se je najverjetneje tudi mikrobiota človeškega prebavnega trakta na kuhano hrano prilagajala sočasno s človekom.
Ponedeljkov Zbritoff je skuhala Nataša.
Dodaj komentar
Komentiraj