Dobro jutro in pozdravljene v nov teden! Začenjamo ga z raziskavo, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, ali imajo znanstveni članki s področja zdravja žensk enako možnost, da doživijo objavo, kot raziskave na temo zdravja moških.

Za namene raziskave so raziskovalke in raziskovalec simulirali proces znanstvenega recenziranja. Preden se znanstveni članek objavi v tiskani ali spletni obliki, gre namreč čez postopek strokovnega pregleda, ki v glavnem zajema izmenjavo komentarjev in popravkov med avtorji in recenzentkami, dokler članek ni dokončno sprejet ali zavrnjen. Avtorice in avtor so naključno izbranemu vzorcu že uveljavljenih znanstvenikov in znanstvenic poslali eno izmed treh različic povzetka članka, pripravljenega za objavo. Ti so nato s številčno lestvico ocenili strokovnost izvedbe raziskave in doprinos dotične raziskave k znanosti ter odgovorili na vprašanje, ali predlagajo objavo članka.

Prejeti povzetek članka je bil torej napisan v treh verzijah, edina spremenljivka pa je bila spol. Naj pojasnimo: v enem članku je v raziskavi sodelovala skupina žensk, v drugi skupina moških, kontrolo pa je predstavljala raziskava na posameznikih. Tema raziskave je bila vselej enaka. 

Strokovnost vseh treh verzij je bila ocenjena enako. Ocenjevalci in ocenjevalke pa so vseeno skoraj dvakrat pogosteje svetovali objavo članka, v katerem so sodelovali moški udeleženci – navkljub oceni, da bi raziskava na ženskah medicinski znanosti doprinesla signifikantno več kot enaka raziskava, opravljena na moških. Kar malce paradoksalno, kajne? Sicer gre za prvo takšno študijo, temeljitejši vpogled v to enigmo pa bi lahko ponudile metaanalize preteklih odobrenih in zavrnjenih objav ter samo trajanje strokovnega pregleda.

Izkazalo se je torej, da je znanstvena sfera bolj nagnjena k objavljanju raziskav, v katere so vključeni moški. Tako tudi za bolezni, ki so v večji meri prisotne v ženski populaciji, obstaja manj podatkov in znanja. S to težavo se v znanosti soočamo že dolgo, saj je večina kliničnih študij izvedena le na belih moških. 

Za kone dodajmo še to, da raziskave, ki zadevajo zdravje žensk, v večji meri izvajajo prav znanstvenice. V dotični študiji tega sicer niso raziskovali, pa vendar ne prezrimo: ocena akademske uspešnosti temelji predvsem na količini objavljenih člankov. Kako naj potemtakem znanstvenice objavljajo več, če pa so njihovi članki glede na ugotovitve današnje študije objavljeni kar dvakrat manj ravno zato, ker so tema njihovega raziskovanja ženske. 

 

Za enake možnosti se zavzema Klara.