Vsak, ki je kdaj sobival z mačko, je najverjetneje dobro seznanjen z mnogobarvno paleto zvokov, ki so jih naše kosmate prijateljice sposobne proizvesti. Med njimi pa, vsaj po enakomernem, nizkofrekvenčnem zvočnem podpisu, izstopa predênje. Raziskovalna skupina z Dunaja je podrobneje preučila anatomsko podstat in mehanizme nastanka tega značilnega mačjega oglašanja, rezultate študije pa je objavila v Current Biology.

Glede vsem dobro znanega nežno vibrirajočega mačjega zvoka sicer ostaja še precej nepojasnjenega. Čeprav mačje predênje navadno povezujemo z njihovim ugodjem, vzroki dejansko ostajajo razmeroma neraziskani. Študija dunajske raziskovalne skupine prevprašuje obstoječo hipotezo, da je predênje rezultat nevronsko nadzorovanega mišičnega krčenja v predelu mačjih glasilk. Opažanja raziskovalcev in raziskovalk namreč nakazujejo, da so glasilke sposobne produkcije značilnega nizkofrekvenčnega zvoka tudi ob odsotnosti kontrakcij mišic oziroma brez aktivnega nadzora.

Za namene študije je raziskovalna skupina preučila mehanske in anatomske lastnosti izoliranih mačjih glasilk. Pridobili so jih od mačk, ki so bile evtanazirane iz nepovezanih zdravstvenih razlogov, lastnice pa so dovolile, da organe njihovih ljubljenk uporabijo v znanstvene namene.

Raziskovalna skupina je skozi preparirane mačje glasilke spuščala uravnavan zračni tok in tako simulirala potovanje zraka med predênjem. Hkrati so merili mehanske lastnosti opazovanega tkiva in nastali zvok. Ob analizi meritev so ugotovili, da je nastanek nizkih frekvenc, kot jih opažamo pri predênju, v mačjih glasilkah možen že zaradi samih mehanskih lastnosti tkiva, kot je denimo elastičnost. Opažanja tako dopolnjujejo hipotezo, da je predênje povezano zgolj z nadzorovanim ritmičnim krčenjem okoliških mišic glasilk.

Raziskovalke in raziskovalci opaženo zmožnost pasivne produkcije nizkofrekvenčnih zvokov povezujejo s posebno, blazinicam podobno anatomsko strukturo znotraj mačjih glasilk. Elastičnost blazinic naj bi omogočala vibriranje tkiva pri nizkih frekvencah.

Raziskovalna skupina se zaveda omejitev preučevanja izoliranega sistema - glasilk. Predvidevajo, da gre pri dejanskem predênju za kombinacijo živčno-mišičnega glasovnega nadzora nad glasilkami in pasivnega oglašanja, ki ga omogočajo mehansko-strukturne lastnosti mačjih glasilk. Zato je najverjetneje prerano trditi, da naše mačke predejo v avtopilotu.

Nenadzorovano prêde Žiga.