Fjordi so na enoto površine najučinkovitejši vodni ponori ogljika. Švedsko-ameriška raziskovalna skupina je preučevala vzorce sedimenta z dna treh švedskih fjordov in pokazala, da se ogljik na dnu fjordov dobro skladišči. V študiji jih je zanimalo, zakaj se organski ogljik v fjordih tako učinkovito ohranja. Raziskava je objavljena v reviji Journal of Geophysical Research: Biogeosciences.

V fjordih se na leto akumulira od 18 do 31 milijonov ton ogljika organskega izvora. V zadnjih 100.000 letih se v zmerno toplih fjordih skladišči slaba osmina svetovnega organskega ogljika, čeprav ti predstavljajo le tisočinko morskih sedimentov na potopljenih območjih okoli celin. Izvoru in vsebnosti organskega ogljika v sedimentu lahko sledimo s tako imenovanimi biološkimi označevalci, spojinami, ki nam posredno pokažejo lastnosti sedimenta. Primer tega je denimo lignin, spojina, ki jo najdemo izključno v višjih rastlinah, torej praprotnicah in semenkah.

Zaradi raznolikosti fjordov po svetu se je raziskovalna skupina omejila na tri – fjorde By, Gullmar in Hake ob zahodni obali Švedske. Podnebje je v vseh enako, a se razlikujejo v stopnji oksigenacije, kar je skupini omogočilo preučevati vpliv prisotnosti kisika na akumulacijo organskega ogljika. V fjordu By je voda anoksična, v fjordu Gullmar se raven kisika v vodi skozi leto spreminja, fjord Hake pa je bogat s kisikom.

V vsakem fjordu so zajeli tri vzorce sedimenta z dna. Vzorce so analizirali z masnim spektrometrom in tako izmerili zastopanost raznih elementov ter njihovih izotopov. Na podlagi razmerja med stabilnima izotopoma, ogljikom 12 in ogljikom 13, je skupina lahko ocenila, kolikšen delež organskega ogljika v sedimentu je kopenskega in koliko morskega izvora. 

Na podlagi razmerja izotopov ogljika skupina podaja oceno, da je delež organskega ogljika morskega izvora v fjordu Hake od 78 do 90 odstotkov, v fjordu Gullmar od 30 do 79 ter v fjordu By od 38 do 76 odstotkov. To nakazuje, da večino ogljika prispevajo morski viri – alge na dnu morja in prosto plavajoče mikroskopsko velike alge. 

S spektrometrom so prav tako izmerili zastopanost lignina in spojin, ki nastanejo ob oksidaciji oziroma razgradnji lignina. Razmerje med ligninom in njegovimi razgradnimi produkti je bilo neodvisno od oksidacijskih pogojev v fjordu, torej se organski ogljik enako učinkovito ohranja tako v prisotnosti kot odsotnosti kisika.

Raziskovalna skupina meni, da je vzrok za tako učinkovito skladiščenje organskega ogljika v fjordih hitro usedanje sedimenta na dno. Zaradi hitrega usedanja so delci sedimenta le za kratek čas izpostavljeni oksidacijskemu okolju, kar prepreči njihovo razgradnjo.

V fjordu plava Oskar.