Z višanjem koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi postajajo oceani bolj kisli. Kislost vode vpliva na organizme, kot so školjke in raki, ki imajo zunanja ogrodja zgrajena iz karbonatov. Njihova ogrodja se namreč v bolj kisli vodi hitreje raztapljajo. Raziskovalna skupina iz ZDA je pri različnih populacijah modrih klapavic proučevala smrtnost zaradi različnih stopenj zakisanja morja. Študijo so objavili v reviji Biology Open.

Zaradi kemijskih sprememb, ki se odvijajo v oceanih, je nujno razumevanje odziva in sposobnosti prilagajanja organizmov. Modre klapavice so pomembni modelni organizmi za proučevanje fiziologije školjk. Ker so v odraslem stadiju pritrjene na podlago, se ne morejo aktivno izogniti zunanjim stresorjem, kot so onesnažila ali povečana kislost. Zato so pomembne tudi za proučevanje prilagoditev na okoljske spremembe. Modra klapavica je pogosta na obalah severnega Atlantika, pojavlja se v gostih združbah in lahko predstavlja do devetdeset odstotkov biomase priobalnega morskega dna.

Raziskovalna skupina je spremljala potek razvojnega cikla larv – začetne življenjske faze školjk – pri štirih populacijah modrih klapavic. Školjke so nabrali na štirih območjih priobalnega pasu v zalivu Long Island Sound v ZDA. Območja se med seboj razlikujejo po okoljskih parametrih, kot so slanost, nihanje v letni temperaturi in stopnja zakisanosti. Pri vsaki populaciji klapavic posebej so sprožili izpust spolnih celic in tako pridobili larve za začetek poskusa. Larve iz vsake populacije so bile razdeljene v tri skupine in izpostavljene različnim stopnjam zakisanosti. Poskus se je zaključil, ko so vse larve klapavic zaključile razvojni cikel in prešle v odraslo fazo ali poginile. 

Raziskovalci so pričakovali, da bodo populacije iz okolij z razmerami, značilnimi za odprte oceane, manj odporne na zakisanje. Odprti oceani imajo namreč nižjo stopnjo zakisanosti kot vode priobalnega pasu. Pri srednji in nizki stopnji zakisanosti vode je prišlo do večjih odstopanj v preživetju. Populaciji z območij z razmerami, ki so bolj podobne odprtemu oceanu, sta izkazali večjo odpornost na znižan pH. Ena populacija z območja z razmerami, podobnimi priobalnemu pasu, je imela najvišjo stopnjo preživetja v vodi s srednjo stopnjo zakisanosti. Rezultat kaže na lokalno prilagoditev, saj so na območju te populacije klapavic izmerili sezonske dvige v zakisanosti morja. Pri najvišji stopnji zakisanosti pa so larve živele različno dolgo, vendar nobena ni zaključila razvojnega cikla.

V nasprotju z ugotovitvami drugih raziskav povečana zakisanost vode ni vplivala na čas razvojnega cikla v nobeni od preživelih populacij. Prišlo pa je do razlik v razvojnem času med populacijami, neodvisno od stopnje zakisanosti. Raziskovalke zato poudarjajo pomembnost proučevanja različnih populacij znotraj vrste. Posploševanje ugotovitev o eni proučeni populaciji na celotno vrsto lahko privede do zmotnih zaključkov.

Klapavice je v kisli vodi marinirala vajenka Špela.