Današnji Znanstveni britoff začenjamo z vestjo, da se je Donald Trump že v prvem tednu, odkar je nastopil na oblast, spravil na več vladnih organizacij. Agenciji za varstvo okolja je bila prepovedana uporaba socialnih omrežij. Naročeno ji je bilo tudi, naj s svoje spletne strani umakne stran o podnebnih spremembah, poleg tega pa ji je bilo zamrznjeno še dodeljevanje sredstev. Do nadaljnjega ne sme na socialnih omrežjih objavljati tudi Ministrstvo za kmetijstvo, Služba za nacionalne parke pa je dobila prepoved tvitanja. Vendar se v slednji ne pustijo utišati, zato so na Twitterju ustvarili neuraden profil AltUSNatParkService, na katerem objavljajo provokativne slike in podatke o podnebnih spremembah.

Nadaljujmo s pozitivnejšo novico. Mednarodna raziskovalna skupina je preučila kemijsko in genetsko ozadje okusnih paradižnikov. O svojih izsledkih poročajo v zadnji številki znanstvene revije Science.

Današnji komercialno gojeni paradižniki so znani po lepem videzu, čvrstosti, odpornosti proti boleznim in visokih donosih. Žlahtitelji in žlahtiteljice so namreč odbirali sorte s prej naštetimi lastnostmi, na ta račun pa so škodo utrpele druge lastnosti paradižnika, kot sta denimo vonj in okus.

Da bi paradižnikom lahko vrnili dober vonj in predvsem okus, so raziskovalke in raziskovalci najprej dali ljudem v pokušino  različne moderne sorte komercialnih paradižnikov, stare sorte ter paradižnikove divje sorodnike. Potrošniki in potrošnice so ocenili več senzoričnih lastnosti, vključno s celostno všečnostjo in intenzivnostjo okusa sadeža. Z metodo, imenovano plinska kromatografija, so nato preučili kemijsko sestavo skoraj 400 različnih sort paradižnika. Na podlagi zbranih podatkov so predpostavili, da je za dober okus ploda ključnih 33 molekul. Mednje sodijo razni sladkorji, organske kisline in hlapne snovi.

Raziskovalno skupino je zanimalo tudi, kateri geni so odgovorni za nastanek molekul, ki dajejo paradižniku dober okus. Določili so celotno nukleotidno zaporedje DNK različnih sort paradižnika in s primerjavo podatkov odkrili gene, ki vplivajo na koncentracijo sladkorjev, kislin in hlapnih snovi v plodu. Raziskava torej odpira možnost, da te gene vnesemo v komercialne sorte paradižnikov s klasičnim križanjem ali genskim inženirstvom in tako izboljšamo okus tega sadeža.

Rdeče paradižnike rada je, okusne pa še rajši, Angelika.