Planeti zunanjega dela našega Osončja – Jupiter, Saturn, Uran in Neptun – imajo številne manjše nepravilne lune, katerih izvora ne znamo v celoti pojasniti. Nemška raziskovalna ekipa je preučevala možnost, da nepravilne lune izvirajo iz prostora onkraj Neptuna, proti središču Osončja pa jih je odneslo zaradi mimobežne zvezde. Raziskava je objavljena v reviji The Astrophysical Journal Letters.

Nepravilne lune so tiste, ki krožijo okoli planeta na oddaljenih, nagnjenih in eliptičnih orbitah. Pogosto so njihove orbite retrogradne – okoli planeta krožijo v drugo smer, kot se vrti planet. Poleg tega nepravilne lune niso nastale v orbiti okoli planeta, temveč so nastale drugod in se kasneje ujele v gravitacijski potencial planeta. Nepravilne lune kljub imenu niso nujno nepravilnih oblik, lahko so tudi okrogle.

Eden od potencialnih mehanizmov, ki bi pojasnil številčnost nepravilnih lun pri planetih zunanjega Osončja je gravitacijska motnja teles onkraj Neptuna. Raziskovalna skupina je simulirala prehod zvezde nekoliko manjše od Sonca skozi Osončje na razdalji 110 astronomskih enot, kar je enako približno trikratni razdalji med Neptunom in Soncem. Osončje so simulirali kot disk snovi, sestavljen iz številnih majhnih delcev. Skupino je zanimalo, kolikšen delež delcev, ki se sprva nahaja zunaj Neptunove orbite, se bo na koncu nahajal znotraj nje.

Ob koncu simulacije je dobrih 7 odstotkov delcev iz zunanjega dela Osončja, onkraj Neptuna, migriralo v notranji del, njihova pogostost pa se z oddaljenostjo od Sonca povečuje. Ti rezultati se skladajo z znanim – Saturn je namreč bolj oddaljen od Sonca in ima tudi več lun kot Jupiter, 122 proti 87. Opazili so tudi, da večina delcev, ki migrirajo v notranjost, konča na retrogradnih orbitah. Tudi to se deloma sklada z že znanim, saj je večina nepravilnih lun Jupitra in Saturna na retrogradnih orbitah. Toda dejanski delež lun na tovrstnih orbitah je večji kot v simulaciji.

Zaradi narave simulacije samega ujetja teles oziroma lun v orbite okoli plinastih planetov niso mogli simulirati. To je glavna pomanjkljivost študije, saj je skupina pokazala, da onkrajneptunska telesa lahko migrirajo do plinastih planetov, ne pa, da se bodo tudi ujela v orbito okoli planeta. Po mnenju skupine je kljub temu smiselno privzeti, da bo znaten delež migriranih teles ujet, na kar nakazujejo predhodne simulacije drugih raziskovalnih skupin.

S študijo je skupina pokazala, da je migracija onkrajneptunskih teles proti notranjosti Osončja mogoča v znatnem številu, torej je možno, da nepravilne lune izvirajo iz oddaljenih kotičkov našega Osončja. Dodajajo še, da bi lahko onkrajneptunska telesa, ki migrirajo v notranje Osončje, za mlado Zemljo predstavljala morebiten vir nekaterih za življenje pomembnih molekul, ki bi na Zemljo lahko prišle s trki.

Lunarni Znanstevni BritOFF je pripravil Oskar.