Znano je, da živali, ki poseljujejo kruta okolja z nepredvidljivimi padavinami in visokimi temperaturami, praviloma za svoj zarod skrbijo v skupinah. Pri tem se denimo ptice parijo le s posameznimi ptiči, ali pa pride do parjenja z več samci znotraj skupine oziroma poliandrije. V prvem delu današnjega Znanstvenega britoffa bomo tako predstavili vzroke za pojav skupne skrbi za zarod pri vrstah ptic, ki živijo v ekstremnih okoljih, v drugem delu pa se bomo posvetili pojavu poliandrije znotraj omenjenih vrst.

Poznamo tri razlage pojava skupinske skrbi za potomce in potomke v ekstremnih okoljih. Prvič, ekstremno okolje lahko vodi v razvoj skupinske skrbi za potomce. Druga razlaga pravi, da skupine, ki imajo skupni način vzreje potomk in potomcev, uspešneje naseljujejo kruta okolja. Obstaja pa tudi razlaga, ki za poselitev ekstremnega okolja in pojav reje v skupinah razloge išče v tretjem, še nepoznanem dejavniku.

Raziskovalna skupina v Nature Ecology and Evolution predstavlja rezultate analize kar 4707 različnih ptičjih vrst. Od teh pri 154 vrstah za potomce in potomke pomagajo skrbeti ptice, ki se same niso razmnoževale. Pri ostalih 4535 vrstah pa skrb za potomce in potomke ne poteka v skupinah.

V pričujoči raziskavi so bile uporabljene zapletene statistične metode, s katerimi so primerjali različne dejavnike in razvoj skupinske skrbi za potomce glede na filogenetsko povezanost. Tako so znanstvenice in znanstveniki ugotovili, da pojav skupinske skrbi za potomce in potomke najbolje pojasni hipoteza, pri kateri do razvoja tega vedenja pride še pred naselitvijo ekstremnih okolij.

V drugem delu raziskave pa so preverili tudi, kaj povzroča pojav parjenja samic z več samci oziroma poliandrije pri skupinah, ki v ekstremnih okoljih družno skrbijo za potomce in potomke. V tovrstnih skupinah v manj ekstremnih okoljih praviloma obstaja visoka sorodstvena povezanost. Poliandrije pa ne pričakujemo pri vrstah z visoko sorodstveno povezanostjo, kot je to pravilo pri pticah s skupinsko vzrejo.

Raziskovalke in raziskovalci so z analizo pokazali, da je pri vrstah v ekstremnih okoljih, kjer obstaja skupinska skrb za zarod, kar dvakrat bolj verjetno, da se samice parijo z več samci. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da ekstremna okolja s skupinskim parjenjem in poliandrijo ujamejo nekatere vrste v past, kjer pa slednja postane koristna, saj lahko samce v krutem okolju z nepredvidljivimi padavinami in visokimi temperaturami iskanje nove skupine veliko stane.

Raziskovalke in raziskovalci so glede predvidevanj o poliandriji vseeno previdni, odpirajo nova vprašanja ter pozivajo k dodatnim raziskavam vseh opisanih družbenih vedenj. Predstavljena raziskava pa jasno kaže, da se sodelovanje in izkazovanje pomoči drugim v času, ko se živali znajdejo v krutih in ekstremnih okoljih, izplača.

Z družabnimi pticami se je zapletala Zarja.