Poletje je tu, travniki so pokošeni in živina je na pašnikih. Na današnje jutro pa se selimo na pašnike iraškega dela Kurdistana. V nedavno objavljenem članku so znanstveniki in znanstvenice predstavili rezultate raziskave, v kateri so primerjali sestavo in raznolikost rastlin na območjih paše in košnje.

Saral v iranskem delu Kurdistana je del območja, ki se uporablja za pašo živine in košnjo. Mrzle zime namreč onemogočajo celoletno pašo, zato je v tem delu leta živali treba hraniti z nabrano krmo. S tem namenom lokalni prebivalci vsako leto od začetka maja do konca junija s pomočjo kose kosijo površine, kjer se živina ne pase. Raziskovalno skupino pa je zanimalo, kakšen vpliv imajo različne prakse upravljanja, torej košnja in paša, na pokritost površine z rastlinami, sestavo vrst in rastlinsko biomaso.

V raziskavi so preučevali rastline na 900 vzorčnih mestih, vsako od njih pa je obsegalo površino v velikosti dveh kvadratnih metrov. Polovica vzorčnih mest je bila v zadnjih 40 letih namenjena izključno paši in druga polovica košnji. Terenski del raziskave so opravili v dveh zaporednih rastnih sezonah v letih 2017 in 2018.

Rezultati raziskave so pokazali, da so bile površine, namenjene paši, bolj pokrite z rastlinami kot pa površine, namenjene košnji. Na površinah za pašo so raziskovalci opazili tudi večjo vrstno pestrost posameznih funkcionalnih skupin rastlin. Te rezultate so raziskovalci in raziskovalke pripisali košnji, ki onemogoča razvoj cvetov, kar omejuje možnost razmnoževanja rastlin. Po drugi strani pa je bila količina nadzemne rastlinske biomase večja na območjih košnje. A vendar je na teh površinah v celoti izginila družina srhkolistovk, katere primer pri nas predstavlja rastlina pljučnik.

Z naravovarstvenega vidika je tako raba površine za pašo bolj primerna, saj dolgoročno ohranja bogastvo vrst in značilno rastlinsko sestavo pašnikov. V primeru, da bi se pašna območja spremenila v površine za košnjo, bi imelo slednje predvsem ekonomske posledice, saj bi lokalni prebivalci za prehrano živine potrebovali manjše količine nadomestne krme. Torej, kadar je v ospredju socialno-ekonomski vidik, ima prednost košnja, ki je namenjena pridobivanju krme za živino pozimi.