Pomlad je na vrhuncu in rastline v mestu vztrajno poganjajo – vsaj tiste, ki še niso pokošene. Raziskovalna skupina iz Nemčije je v nedavno objavljenem članku predstavila, kakšen vpliv imajo različni dejavniki antropogenih podnebnih sprememb na nadzemno biomaso in lastnosti korenin travniških rastlin v mestih.

Globalno povišanje temperature zraka, spremembe v padavinah ter pogostejši in intenzivnejši klimatski ekstremi so posledica višanj koncentracij ogljikovega dioksida v ozračju zaradi delovanja človeka. Posledice podnebnih sprememb pa imajo vpliv tudi na rastline, kar se kaže predvsem v njihovih koreninskih sistemih, ki so pomembni pri razporeditvi ogljika v tleh in za pridobivanje vode in hranil iz tal. Raziskovalno skupino je zanimalo, kakšen vpliv imajo trije dejavniki podnebnih sprememb – torej koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju, temperatura in pomanjkanje padavin – na obnovljene travnike urbanih okolij, ki večinoma niso vrstno pestri, so intenzivno upravljani in izpostavljeni ekstremnim okoljskim razmeram.

V poskusu so oblikovali štiri rastlinske združbe z različnimi razmerji med vrstami trav in cvetnic. Vse posejane rastlinske združbe so v nadzorovanih okoljih izpostavil pogojem z dvakrat povečano koncentracijo ogljikovega dioksida in za tri stopinje Celzija povišano temperaturo, ki ustreza temperaturnim ekstremom v mestih srednje Evrope v nekaterih najbolj vročih preteklih letih. Ločeno so pripravili tudi okolja, v katerih so primerjali pogoje pričakovanih in zmanjšanih količin padavin, ki so prav tako temeljile na podatkih nekaterih najbolj sušnih preteklih let. Poskus, ki je trajal deset tednov, so zaključili z merjenjem nad- in podzemne biomase ter merjenjem različnih lastnosti korenin, kot so dolžina, premer in gostota.

Rezultati raziskave so pokazali, da so imeli dejavniki podnebnih sprememb vpliv na količino nadzemne biomase rastlin. Vpliv podnebnih sprememb na nadzemno biomaso je bil večji pri povišani stopnji ogljikovega dioksida in višji temperaturi kot pa pri omejeni količini padavin. Pri tem dejavniki podnebnih sprememb niso imeli večjega vpliva na podzemno biomaso. Na biomaso podzemnih delov rastlin pa je imela vpliv zasajena združba. Podzemna biomasa je bila namreč večja v primerih, kjer so prevladovale zasajene vrste trav.

Čeprav dejavniki podnebnih sprememb niso imeli večjega vpliva na količino podzemne biomase, je bil v raziskavi vseeno opažen njihov vpliv na lastnosti korenin. Rastline so imele v pogojih z manj padavinami večji premer korenin, medtem ko sta povišana temperatura in povišan ogljikov dioksid vplivala na večjo gostoto koreninskega tkiva. Poleg naštetega so ugotovili še, da v razmerah podnebnih sprememb korenine prodrejo nižje v tla. Izkazalo se je tudi, da v okoljih z več travnimi vrstami korenine hitreje zasedejo celoten volumen tal, medtem ko okolja z več cvetnimi vrstami s koreninami prerastejo le zgornje plasti tal.

Na podlagi rezultatov je raziskovalna skupina zaključila, da so prilagoditve na podnebne spremembe bolj vidne na posameznih lastnostih korenin kakor na produkciji njihove biomase. Na razporeditev biomase je namreč pomembno vplivala predvsem raznolikost posajenih združb. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju procesov nastanka travnikov in delujejo kot orodje pri načrtovanju ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe v mestih.

Veliko sreče s prilagoditvijo na podnebne spremembe rastlinam želi Sebastjan.