Pogrezanje šotnih barij

Pogrezanje šotnih barij

Aktualno-politična novica
10. 6. 2020 - 7.05

Šotna barja so bila pri nas v preteklosti pogosto izkoriščana za namene pridobivanja kurjave, kar se danes kaže v tem, da jih na območju Ljubljanskega barja najdemo le še redko. Posledicam izkoriščanja šotnih barij pa so se v nedavno objavljeni raziskavi v reviji Nature Geoscience posvetili tudi znanstveniki in znanstvenice s Tehnološkega inštituta Massachusettsa. V objavljenem članku so se namreč posvetili raziskavi pogrezanja tropskih šotnih barij na območju jugovzhodne Azije.

Tropska šotna barja so trajno poplavljena gozdna območja, kjer ostanki odpadlih listov in vej ohranjajo vlažno okolje. Odpadla biomasa se na območjih zaradi anoksičnih pogojev kopiči in ne razpada, kot se to dogaja v suhih gozdovih. Človeški posegi, kot je vzpostavljanje industrijskih plantaž ali gradnja cest, vplivajo na izsuševanje teh območij, zaradi česar pogosteje prihaja do požarov, saj se v izsušenih območjih barij sprošča velika količina nakopičenega ogljika.

Oksidacija površin barij, ki je posledica človeških posegov, vodi v vedno večje izpuste CO2-ja. Poleg tega lahko spremembe opazimo tudi v posedanju teh površin, ki pa bi lahko bile v bližini morja v prihodnjih desetletjih podvržene vdoru slane vode tudi zaradi dviganja morske gladine. Posedanje šotnih barij bi tako imelo ogromen vpliv na uničenje teh edinstvenih tropskih habitatov.

Raziskovalke in raziskovalci so s pomočjo metode daljinskega zaznavanja, ki lahko izmeri spremembo višine površine zemlje do milimetra natančno, spremljali pogrezanje šotnih barij na območju jugovzhodne Azije. Pri tem so bila v raziskavo vključena vsa območja barij, tudi tistih, kjer se danes nahajajo plantaže, manjše kmetije ali pa površine, ki so jih opustošili požari.

Rezultati raziskave so pokazali, da se tropska šotna barja v enem letu povprečno pogreznejo za nekaj več kot dva centimetra. Poleg tega je raziskovalna skupina ugotovila, da se pogreza več kot 90 % površin šotnih barij, kar pomeni, da ta proces ni omejen zgolj na območja s plantažami. Objavljena raziskava tako podaja vpogled v širšo sliko propadanja tropskih šotnih barij in opominja, da preveliki posegi vplivajo na te krhke, več tisočletij nastajajoče habitate. 

Še bolj se ostankom šotnih barij čudi Sebastjan.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.