Znano je, da se komarji kot potencialni prenašalci plazmodija rajši hranijo s krvjo z malarijo okuženih ljudi ali živali. Raziskovalke in raziskovalci z Univerze v Stockholmu so ugotovili, da je za ta pojav odgovorna molekula oziroma metabolit, ki ga v krvi izloča Plasmodium falciparum, povzročitelj malarije.

Plazmodiji v krvi okuženega posameznika izločajo molekulo izoprenoidnega prekurzorja, ki jo s kratico poimenujemo HMBPP. Molekula posredno z delovanjem na rdeče krvničke privlači samice komarja ter jih naredi bolj požrešne. Po piku komarja pa spreminja njegov odziv na prisotnost malarijskih parazitov.

Molekula HMBPP stimulira rdeče krvničke, da proizvajajo več ogljikovega dioksida, aldehidov in monoterpenov. Komarji, vključeni v raziskavo, so se tako v 95 odstotkih rajši hranili s krvjo z dodano molekulo HMBPP. Poleg tega so je popili tudi znatno več.

Večji obroki prenašalskih krvosesov niso vplivali na povečanje njihove reprodukcije ali preživetja. So pa komarji razvili malarijsko okužbo s povečanim številom parazitov v prebavilih in žlezah slinavkah, od koder se ob piku komarja prenesejo na novega gostitelja.

Plazmodiji z izločanjem molekule HMBPP vplivajo na izražanje komarjevih genov, vpletenih v vedenjski, fiziološki in imunski odziv. Spremembe na ravni genov pa vodijo v povečano število malarijskih parazitov v komarju z namenom uspešnega prenosa do novega gostitelja.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo letno zboli 200 milijonov ljudi. Cepivo je v kliničnem testiranju, vendar ga še ne pričakujemo kmalu. Preprečevanje malarije je tako poleg hitre diagnoze in zdravljenja vezano predvsem na zmanjševanje števila komarjev. Uporaba mrež v kombinaciji z insekticidi postaja zaradi pojavljanja odpornosti nezadosten ukrep.

Rezultati nedavno objavljene študije so lahko uporabni tudi v boju proti malariji. Z novim znanjem o delovanju plazmodijevih metabolitov na komarje bi lahko izdelali pasti, ki uporabijo parazitom lasten evolucijsko dodelan sistem za privabljanje komarjev kot glavnih prenašalcev.

Komarjem se drugače rajši izogiba Katarina.

Več o raziskavi objavljeni v reviji Science si lahko preberete na tej povezavi.