Ljudje se radi bahamo s kmetijstvom kot enim izmed naših najpomembnejših izumov. Vendar ali smo bili mi res prvi kmetovalci? Čeprav človek že tisočletja goji poljščine in s kmetijstvom pridobiva hrano, je kmetijstvo obstajalo že milijone let, preden smo ga odkrili ljudje. Nekatere živalske vrste namreč kmetujejo že od izumrtja dinozavrov. Znanstvena skupina iz Washingtona je v novi študiji raziskala koevolucijo med mravljami in glivami, ki jih te pogosto gojijo. Svoja odkritja je objavila v reviji Science.

Študija se osredotoča na razumevanje koevolucije med mravljami, ki gojijo glive, in glivami, ki jih mravlje gojijo. Mravlje nabirajo organske materiale in jih prinašajo v svoja podzemna gnezda, glive pa te materiale prebavljajo in jih pretvarjajo v hranila, ki jih nato delijo z mravljami. Ta protokmetijska simbioza mravljam zagotavlja stalen vir hrane, glivam pa varno okolje in dostop do hranil. 

Znanstveniki in znanstvenice so analizirali genomske podatke 475 vrst gliv in 276 vrst mravelj, da bi ugotovili, kako so mravlje in glive evolucijsko povezane. V sklopu raziskave so uporabili kombinacijo genomskih podatkov in filogenetskih analiz. Ob preučevanju več kot 2000 tarčnih področij na genomih vrst mravelj je raziskovalna skupina konstruirala filogenetsko drevo, proces pa so ponovili pri glivah. Na podlagi ujemanja filogenetskih dreves so lahko ugotovili časovni okvir začetka simbioze. 

Ugotovili so, da so mravlje verjetno začele gojiti glive pred približno 66 milijoni let, in sicer ob koncu krede, ko je v Zemljo trčil asteroid. Posledica trka so bili oblaki prahu; zasenčili so površje Zemlje in začasno onemogočil fotosintezo, kar je vodilo do množičnih izumrtij vrst. Takšne razmere pa so ugodno vplivale na rast in razmnoževanje gliv, saj so se te hitro prilagodile na nove pogoje. Mravljam je preživetje omogočala vzpostavitev simbioze, vzajemno koristnega odnosa z glivami. Takšna oblika simbioze se je sočasno razvila pri različnih vrstah mravelj in gliv, kar nakazuje, da je bila prilagoditev v tistem času evolucijsko ugodna.

Mravljinčji Znanstveni britOFF je pripravil Vid.