Urbanizacija v svetovnem merilu predstavlja eno izmed največjih groženj biodiverziteti. Na ptice učinkuje tako, da se te pri vse hitrejši rasti mest bodisi umikajo na podeželje bodisi se prilagodijo na novonastalo mestno okolje. V nedavno objavljeni raziskavi so madžarski znanstveniki in znanstvenice preučevali združbe ptic v mestnem in predmestnem okolju ter na podeželju. V sklopu raziskave so spremljali tudi plenjenje gnezd ptic in dostopnost njihovih virov hrane v omenjenih življenjskih okoljih. 

Raziskava je bila opravljena v manjšem madžarskem mestu, imenovanem Pécs, ki ga po velikosti in številu prebivalcev lahko uvrstimo nekje med Ljubljano in Mariborom. V vsakem izmed preučevanih okolij, torej v mestu, v predmestju in na podeželju, so raziskovalke in raziskovalci spremljali vrstno in številčno sestavo združb ptic. Opazovanja so izvedli maja in junija na 20 naključnih vzorčnih mestih v vsakem življenjskem okolju.

Poleg omenjenega je raziskovalna skupina za namene proučevanja plenjenja gnezd v vsako življenjsko okolje namestila tudi gnezdilnice, v katere so nastavili eno prepeličje in eno plastelinasto jajce. Z odtisi ugrizov na umetnem jajcu so lahko ugotovili, ali so gnezdo napadli plenilci. Na drevesa in grmovja, kamor so namestili umetna gnezda, so nastavili tudi umetne gosenice, s katerimi so preverjali prehrano ptic. Z namenom preučevanja prehrane žužkojedih ptic so v različnih okoljih s pomočjo rumenih lepljivih pasti lovili tudi žuželke.

Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo v vseh proučevanih habitatih opaženih 34 različnih vrst ptic. Med posameznimi preučevanimi življenjskimi okolji ni bilo večjih razlik v vrstni pestrosti, čeprav je bila največja opažena v urbanem okolju in najmanjša na podeželju. Izkazalo se je tudi, da je številčnost ptic v mestu večja. Takšen rezultat je predvsem posledica prisotnosti sinantropskih vrst ptic, kot sta domači golob in domači vrabec. To so vrste, katerih prisotnost je povezana s človekovo dejavnostjo.

Primerjava plenjenja gnezd v posameznih življenjskih okoljih je pokazala, da so bila gnezda v mestu bolj varna pred plenilci kot na podeželju. In čeprav stopnja urbanizacije ni imela povezave s številčnostjo ujetih žuželk, je bila stopnja plenjenja umetnih gosenic večja v mestnem in primestnem okolju. Izkazalo se je, da dostopnost hrane ni ključni dejavnik, ki bi vplival na izbiro habitata ptic. Raziskava kaže, da mesta ne predstavljajo zgolj osiromašenega življenjskega okolja, temveč ustvarjajo nov habitat, ki ima lahko ob ustreznem upravljanju možnost spodbujanja raznolikih združb ptic.