Raziskovalna skupina, sestavljena iz znanstvenic in znanstvenikov različnih ameriških in kitajskih inštitutov, je analizirala tkivo rakov v globinah oceanov. Odkrili so še zmeraj prisotne sledove radioaktivnega ogljikovega izotopa, sproščenega v atmosfero ob jedrskih poskusih v dvajsetem stoletju.

Raziskava je potekala v hadalni coni Tihega oceana, kjer so oceanski jarki. Jarki v tem predelu so globoki od šest tisoč do enajst tisoč metrov in zaradi ostrih pogojev le malo organizmov tukaj živi in preživi. Raziskovalke in raziskovalci so ugotovili, da je življenje v hadalnem pasu vseeno veliko bolj razgibano, kot smo si predstavljali pred tem. Organizmi, ki živijo v tem predelu, imajo na razpolago le malo organskih snovi, ki bi jim služile kot hrana za preživetje, zato je raziskava le-teh ključna pri razumevanju hadalne favne. Raziskava organskih spojin je pomembna predvsem za razumevanje poteka ogljikovega cikla v jarkih in biološke prilagoditve na ostre globokomorske pogoje preživetja.

Ogljik-14 je radioaktivni ogljikov izotop, ki se v naravi pojavi, ko kozmični žarki interagirajo z dušikom v atmosferi. Tega izotopa je v naravi veliko manj od neradioaktivnega, je pa zelo pomemben za določitev starosti arheoloških in geoloških vzorcev, pri čemer je uporabljen kot radioaktivno sledilo organskemu materialu.

V času testiranja nuklearnega orožja v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je količina radioaktivnega izotopa v atmosferi podvojila. Tako nastali ogljik je postal del oceanskega površja in vstopil v ogljikov cikel. Morski organizmi iz višjih predelov oceana so hranila, ki so vsebovala radioaktivni izotop, uporabili za gradnjo svojih tkiv.

Prej omenjeno analizno metodo, ki temelji na detektiranju radioaktivnega ogljika-14, so uporabili tudi v raziskovalni skupini, ki je preučevala rakce na dnu hadalnih jarkov. Ugotovili so, da je koncentracija radioaktivnega izotopa v tkivu rakcev veliko večja kot koncentracija v organskih snoveh iz tega globokega predela morja. Ko so kasneje analizirali še vsebino v rakovem črevesju, so ugotovili, da se koncentracije ujemajo s tistimi iz organskih snovi in organizmov bližje morski gladini Tihega oceana. Ti rezultati so privedli do zaključka, da se prebivalci hadalne cone selektivno prehranjujejo z organskimi snovmi, ki s površine oceana padejo na dno morskega jarka.

Raziskava nam poleg zanimive ugotovitve prikaže tudi realnost vpliva človeškega onesnaževanja. To se hitro prikrade v prehrambeno verigo organizmov, vse do najnižjih globin oceana, kamor ne seže niti svetloba.

V hadalne globine se je podala Dunia.