Velika mednarodna raziskovalna skupina v Scientific Reports poroča o odkritju še neznanega vedenja šimpanzov v divjini. V štirih različnih populacijah šimpanzov v zahodni Afriki so prvič opazili, da samci v drevesna debla mečejo kamne. Na drevesnih deblih so namreč zaznali sledi udarcev, pod nekaterimi pa so se znašli kupi kamnov.

Za šimpanze in še nekatere druge primate je znano, da uporabljajo kamenje kot orodje. Pri uporabi kamenja imajo neposredno korist, saj lahko z njimi kot tudi z lesenimi palicami pridejo do hrane. Čemu služi metanje kamnov v drevesa, pa ni znano.

Možne razlage vključujejo izkazovanje prevlade samcev, saj metanje kamenja pogosto spremlja bobnanje z rokami in nogami. Kamenje, ki udarja ob drevesna debla, naj bi sprožilo glasnejše zvoke kot le bobnanje po drevesnih deblih. Alternativna razlaga pa zavije v bolj simbolne vode, saj v njej avtorice in avtorji članka predvidijo, da gre morda za označevanje območja ali poti.

Vsekakor bodo primatologinje in primatologi morali, če želijo povsem razumeti šimpanze, opraviti še več opazovanj v divjini in spremljati njihova nenavadna vedenja tudi v prihodnosti.

Če pa bi kakšen šimpanz namesto v drevo kamen vrgel v vaš telefon ali drugo električno napravo, bi najverjetneje prenehala delovati.

Vezja so namreč sestavljena iz neelastičnih materialov in prevodne proge, ki vodijo do različnih električnih komponent, so rigidne in se lahko razlomijo. Za večino aplikacij takšna neelastičnost povsem zadostuje, a na primer na področju protetike in elektronike, ki jo lahko oblačimo, je elastičnost struktur ključnega pomena.

Obetavne rezultate na tem raztegljivem področju so dobili raziskovalke in raziskovalci švicarskega inštituta EPFL, pod vodstvom Stephanie Lacour. V raztegljiv polimer so z novimi metodami depozicije uspeli nanesti tanke prevodne proge, ki kljub več milijon raztegom in štirikratnim spremembam dolžine strukture ohranijo kontakt in prevajajo elektriko.

To jim je uspelo z zlitino zlata in galija, ki sta dobra električna prevodnika. Kar omogoča raztegljivost kovinske proge, je galijevo nizko tališče pri okoli 30 stopinjah Celzija. S posebnimi procesi je njegovo tekočo obliko mogoče zadržati pri temperaturi, nižji od sobne. Sloj zlata v zlitini pa omogoča, da se ta tekoči galij enakomerno razleze in ne razkropi po majhnih kapljicah na progi.

Nategovala in kamenjala sva Zarja in Ian.