Virus influence je zdravstveni in ekonomski problem mnogih držav, saj zaradi gripe vsako leto zboli na tisoče ljudi. Pred virusom se lahko zavarujemo s cepivom, vendar je za uspešno zaščito potrebno vsakoletno cepljenje. Že nekaj let znanstveniki stremijo k razvoju univerzalnega cepiva, ki bi nas ščitilo pred vsemi serotipi virusa. Raziskovalci z ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje so prišli do novega spoznanja na področju razvoja cepiva.

Zgradba virusa influence se hitro spreminja. Prav zaradi tega nas cepivo varuje le leto dni, saj je pripravljeno na podlagi sevov, ki se širijo tisto leto. Cepivo je pripravljeno tako, da naš imunski sistem prepozna dele mrtvega ali oslabljenega virusa in si ob okužbi te zapomni.

Na zunanjem delu virusne ovojnice ima virus dva glikoproteina, hemaglutinin in nevraminidazo. Glikoprotein je protein s kovalentno vezanimi sladkorji na aminokislinskih ostankih. Med glikoproteine uvrščamo različne encime, protitelesa in hormone. Hemaglutinin povzroča zlepljanje eritrocitov, nevraminidaza pa cepi vez med nevraminsko kislino in drugimi sladkorji, ki so na naših celicah. Virus ju potrebuje zato, da lahko vstopi in izstopi iz gostiteljske celice. Naša protitelesa delujejo ravno na ta dva glikoproteina, saj s svojo vezavo preprečijo njuno delovanje.

Glikoprotein hemaglutinin je zgrajen iz glave in stebla. Ravno z glavo se virus veže na gostiteljsko celico in vanjo tudi vstopi. Cepiva so narejena na podlagi glave hemaglutinina, saj izzovejo tvorjenje protiteles in tako onemogočijo vezavo. Ker  virus v naravi rad mutira, se lahko izogne tvorjenim protitelesom.

Raziskovalci so podrobneje preučevali steblo glikoproteina, saj so pri njem mutacije redke. Prav zaradi tega bi lahko predstavljal tarčo za protitelesa, saj zaradi redkih mutacij ne bi potrebovali vsakoletnih cepiv. Tako protitelesa z vezavo na steblo preprečijo vstop virusa v našo celico. Raziskovalci pa so prišli še do enega spoznanja.

V raziskavi na miškah so ugotovili, da protitelesa proti steblu hemaglutinina ne preprečijo le vstopa v celico, temveč tudi izhod iz nje. Virus se tako ne more širiti v ostale neokužene celice, saj protitelesa zavrejo delovanje nevraminidaze, ki je potrebna za izstop iz celice. Poleg tega pa z inhibicijo nevraminidaze protitelesa povečajo učinkovitost našega imunskega sistema, saj glikoprotein ovira delovanje imunskih celic. Zmožnost protiteles za učinkovitejše aktiviranje imunskih celic poveča tudi zdravilo Tamiflu, ki je zaviralec nevraminidaze. Nova spoznanja pa bodo znanstvenikom zagotovo pripomogla k razvoju univerzalnega cepiva.

Vajenec Matej o gripi veliko zna, saj v torek izpit ima!