Če ste kdaj ukradli »bicikl« in ga »mal pofarbal«, potem se vam z njim splača voziti po Danskem. V tokratnem Znanstvenem britOFFu predstavljamo rezultate raziskovalne skupine Univerze v Københavnu, ki je računalniško simulirala kolesarsko infrastrukturo in kolesarski promet glavnega mesta Danske. Skupina je ugotovila, da København zaradi razvite infrastrukture letno privarčuje 0,4 milijona evrov na kilometer kolesarske proge, kar vključuje stroške infrastrukture, zdravje uporabnikov in prometne nesreče.

Kolesarski promet sodi med najčistejše oblike transporta in je za velika urbana mesta ključen element v boju proti podnebnim spremembam. Kolesarska infrastruktura spodbuja uporabo tovrstne oblike prevoza, a tudi ta ni brezplačna in zavzema urbani prostor, zato so raziskave o finančnih ugodnostih pomemben del urbanističnega načrtovanja mest. Danska raziskovalna skupina je tako ugotovila, da se kolesarski promet v primeru razvite kolesarske infrastrukture poveča za 60 odstotkov v primerjavi z mestom, kjer takšna infrastruktura ne obstaja.

Podatke o kolesarskem prometu so raziskovalci in raziskovalke pridobili na podlagi več kot dvesto tisoč potovanj kolesarjev in kolesark. Te so spremljali s sledilci na čeladah, pridobljene podatke pa so vključili v simulacijo prometa. Skupina je želela ugotoviti, katere poti kolesarji izbirajo raje, in z uporabo modela ovrednotiti cenovno ugodnost posameznih kolesarskih prog. Po domače, zanimalo jih je, katera kolesarska pot se mestu in uporabnikom najbolj izplača glede na pogostost uporabe. Tako so na primer ugotovili, da je samostojna kolesarska cesta, ločena od ostalega prometa, za sedemkrat bolj cenovno ugodna kot le obarvan kolesarski pas ob robu cestišča. Ločena kolesarska proga pa je od pasu ob prometnih cestah boljša za tretjino.

Nadalje so z uporabo drugega modela simulirali povpraševanje po kolesarskih potovanjih glede na prej modelirano ceno različnih tipov kolesarskih prog. Ugotovili so, da se število kolesarjev in kolesark povečuje s kvaliteto in dolžino kolesarskih poti. Z upoštevanjem sprememb infrastrukture, torej s povečanjem števila kolesarskih poti, so pokazali, da je doslej razvita kopenhaška mreža kolesarski promet povečala za kar 90 odstotkov v primerjavi s scenarijem, v katerem te mreže ne bi bilo.

Raziskovalna skupina poudarja, da simulacije napovedujejo rezultate za kratkoročno obdobje, saj so upoštevali le povpraševanje in ceno, drugih spremenljivk, denimo ureditve dodatnih kolesarskih poti in inflacije, pa niso spreminjali. Ker je strošek izgradnje infrastrukture enkraten, je pri dolgoročnih rezultatih treba upoštevati tudi povečanje kolesarskega prometa in s tem dodatno zmanjšanje cene kolesarskih prog. To na letni ravni prinese večjo cenovno ugodnost, kar je pomembno pri nadaljnjih urbanističnih načrtih mest in urbanih okolij.

Pri republiški upravi čez rdečo pelje Filip.

Vir slike: https://unsplash.com/s/photos/bicycle-logo