Na današnje jutro se selimo v Nepal, državo Južne Azije, katere glavno mesto Katmandu slovi po enem izmed najbolj onesnaženih ozračij na svetu. A tokrat se bomo iz mesta preselili v gozdove. V nedavno objavljeni raziskavi revije Nature Sustainability so raziskovalke in raziskovalci predstavili, kakšen vpliv ima skupnostno upravljanje gozdov na zmanjševanje deforestacije in revščine v Nepalu.

Za trajnostno bivanje na našem planetu imajo gozdovi ključno vlogo, ko vplivajo na klimo, kopičijo ogljik, ohranjajo biotsko raznovrstnost in predstavljajo vir preživetja lokalnim prebivalcem. V zadnjih nekaj desetletjih so mednarodne organizacije spodbujale decentralizirano skupnostno upravljanje gozdov, kar naj bi spodbujalo njihovo trajnostno rabo in preprečevalo revščino. Po svetu tako lokalne skupnosti legalno upravljajo približno 13 odstotkov vseh gozdov.

Četrtino državnih gozdov v Nepalu upravlja več kot tretjina prebivalcev podeželja. Skupnostno upravljanje gozdov lahko za lokalne prebivalce predstavlja omejitve množične kmetijske pridelave, sečnje in pridobivanja gozdnih proizvodov, kar vodi v zmanjšanje deforestacije in tako do hitrejšega pogozdovanja. Koristi, ki jih za lokalne prebivalce predstavlja skupnostno upravljanje, so tako bolj trajnostna raba lesa, namenjenega gradbenim materialom, kurjavi ter pridobivanju hrane, zdravilnih rastlin in krme za živino.

Raziskovalke in raziskovalci so primerjali razlike v pokritosti gozdov in stopnji revščine v Nepalu med območji lokalnega upravljanja gozdov in ostalih območij. Ugotovili so, da se upad krčenja gozdov pojavlja na območjih z višjo stopnjo revščine in tam, kjer so površine gozdov v upravljanju lokalne skupnosti večje in je takšen način upravljanja vzpostavljen že daljši čas. Rezultati raziskave so tako pokazali, da skupnostno upravljanje gozdov izboljšuje tako družbeno kot okoljsko stanje v Nepalu.