Kitajska znanstvena skupina je v reviji Journal of Fungi objavila članek, v katerem so preiskovali vpliv talne glive Beauveria bassiana na kobilice, ki so zajedavci riža. Spremljali so, kako izbrani koncentraciji posežeta v življenjski cikel kobilic.

Kmetijsko gojenje rastlin za prehrano se spopada z mnogimi težavami, tudi s škodo zaradi razmaha škodljivcev. Žitne posevke smo primorani škropiti z najrazličnejšimi pesticidi, ki ogrožajo neoporečnost našega okolja in hrane. Ena od alternativ za krčenje populacij različnih škodljivcev je uporaba bioloških pripravkov, biocidov. To so bakterijski ali glivni pripravki, ki uspešno zatrejo ali preprečijo reprodukcijo škodljivih žuželk. V študiji je znanstvena ekipa uporabila spore glive, ki se v kmetijskih raziskavah že uporabljajo za zatiranje kobilic. Raziskovalke in raziskovalce je zanimalo, kakšen vpliv ima nanos spor v dveh različnih koncentracijah. Opazovali so njun vpliv na prehajanje med razvojnimi stadiji kobilic v starševski in potomski generaciji. 

Izolirane spore obeh koncentracij so nanesli na starševsko generacijo kobilic v razvojnem stadiju nimf. Okužene žuželke so opazovali v zavarovanem okolju na riževih rastlinah. Med spremljanjem razvoja nimf, izpostavljenih obema koncentracijama, je znanstvena ekipa opazila počasnejšo rast in prehajanje med stadiji žuželk. Ugotovili so, da je razraščanje micelija pri starševski generaciji kobilic zmanjšalo število izleženih jajčec. Poleg tega pa je gliva znatno skrajšala življenjsko dobo potomk pri višji opazovani koncentraciji. Ta opažanja so skladna z dosedanjim poznavanjem glive: z razrastom micelija na hitinski ovojnici si gliva priskrbi hranila, s čimer moti življenjski ter razvojni cikel kobilic. 

V raziskavi so znanstvenice in znanstveniki ovrednotili sistematični upad razmnoževanja in števila kobilic. Za uporabo glivnega insekticida pri zaščiti poljskih posevkov pred škodljivci je tako koncentracija spor ključna. Višja uporabljena koncentracija se je izkazala za učinkovito pri zmanjšanju populacije kobilic v laboratorijskih pogojih. V naslednjem koraku bi bilo nujno ovrednotiti, katera koncentracija in širša strategija zatiranja škodljivcev bi bila najbolj smiselna pod vplivom različnih okoljskih dejavnikov. S tem mislimo ohranjanje hektarskega donosa, ki pa ni škodljiv za biotsko raznovrstnost v širši okolici. 

Talnih gliv ne bo več vdihaval vajenec Matej.