Sodelovanje med znanstvenimi ustanovami bi lahko za 75 odstotkov zmanjšalo širjenje porajajoče se skupine multirezistentnih bakterij, proti antibiotikom karbapenemom odpornih enterobakterij. To so izsledki študije iz John Hopkins Bloomberg School of Public Health, v kateri so računalniško simulirali širjenje bakterij med bolnišnicami.

Multirezistentne bakterije so bakterije, odporne proti več skupinam antibiotikov, s katerimi smo jih nekoč uspešno uničevali. Sedaj nam za zdravljenje okužb z njimi ostaja na voljo zelo malo ali celo nič antibiotikov. Širijo se predvsem znotraj zdravstvenih ustanov in okužijo predvsem poprej oslabele paciente, pri katerih povzročajo visoko smrtnost.

Širjenje bakterij med bolnišnicami, domovi starejših občanov in drugimi zdravstvenimi ustanovami so v raziskavi postavili v tri različne situacije. V prvi niso predvideli nobenih zaščitnih ukrepov. V drugem primeru so jih predvideli le znotraj ustanov. Taki ukrepi so na primer testiranje pacientov na okužbe pred njihovo premestitvijo iz druge zdravstvene ustanove in uporaba zaščitnih rokavic in obleke ob pozitivnem testu. S tem bi preprečili 20 odstotkov okužb. V tretjem primeru pa so predvideli enake ukrepe, le da so razpoložljiva sredstva usklajevali med posameznimi ustanovami, če je število primerov okužbe naraslo. Simulacija je pokazala, da bi po petih letih imeli 75 odstotkov manj okužb z multirezistentnimi enterobakterijami.

Z raziskavo so želeli prikazati pomen vnaprejšnjega načrtovanja preventive in komunikacije v boju proti bolnišničnim okužbam. Med posameznimi ustanovami, ki pogosto tekmujejo za videz čimbolj uspešne, namreč ni prakse, da bi odkrito poročali o izbruhih ali porastu števila okužb, od česar pa bi vsi imeli korist.

Ameriška raziskovalna skupina je v članku, sprejetem v revijo Astronomical Journal, preučila učinkovitost potencialnega sodelovanja dveh teleskopov pri odkrivanju asteroidov. Tega so se lotili, ker se že približuje leto 2020, ki je zakonsko določen rok, v katerem mora NASA najti 90 odstotkov vseh asteroidov, ki bi lahko ogrožali Zemljo. Za te asteroide se klasificirajo nebesna telesa, katerih premer je večji od 140 metrov, njihov perihelij pa je od Sonca oddaljen manj kot 1,3 astronomske enote. Perihelij je točka, v kateri je nebesno telo najbližje soncu, astronomska enota pa je razdalja od Zemlje do Sonca oziroma približno 150 milijonov kilometrov.

Problem, s katerim se ubada NASA, je dejstvo, da ji je država zadala nalogo, ni pa zagotovila sredstev za uspešno izvedbo naloge odkrivanja asteroidov. Cilja ji v nobenem primeru ne bo uspelo doseči, avtorji študije pa ugotavljajo, da bi bilo vseeno mogoče uspešno prepoznati nad 90 odstotkov asteroidov skoraj desetletje kasneje. To bi bilo mogoče s sodelovanjem observatorijev LSST in NEO-Cam. Prvi, LSST ali Large Synoptic Survey Telescope, se trenutno gradi v Čilu, drugi, NEO-Cam, pa je ena izmed petih predlaganih misij, ki se potegujejo za financiranje, zgrajen pa bi bil v vesolju med Zemljo in Soncem.

V študiji so simulirali zaznavanje asteroidov na podlagi statističnih podatkov o njihovi pojavnosti in ugotovili, da bi lahko s sodelovanjem obeh observatorijev, LSST in NEO-Cam, učinkoviteje klasificirali asteroide. NEO-Cam je v vesolju in zaznava infrardečo svetlobo, LSST pa na Zemlji in opazuje nebo v vidni svetlobi. Z obilico podatkov, ki bi jih pridobili v obeh observatorijih, bi tako lažje določili tudi zgradbo asteroidov in presodili, koliko nas ogrožajo, če se že mislijo srečati z nami.

Pri pripravi znanstvenih novic sta sodelovala Maja in Jaka.