Veliki sesalci praviloma spijo manj časa kot manjši. V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Plos One, poročajo, da naj bi sloni v divjini spali le dve uri na noč. Poleg tega pa tudi izpustijo kakšno noč spanja, tako so lahko budni kar 48 ur skupaj.

Do nedavnega so spalne navade velikih sesalcev, kot so na primer sloni, preučevali le v ujetništvu. Pred nekaj dnevi pa je bila objavljena raziskava spalnih navad slonov v divjini, natančneje v nacionalnem parku Chobe v Bocvani. Opazovali so spalne navade dveh slonic matriarhinj oziroma vodji slonjih čred.

Na slonici so namestili ovratnici z GPS sledilci in giroskopi, da bi spremljali, kje se nahajata, po kakšnem teritoriju se premikata in ali ležita oziroma stojita. Poleg tega so raziskovalci in raziskovalke razvili slonji približek senzorja aktivnosti. Majhen akcelerometer ali senzor pospeškov so namesto na nogo slonic namestili podkožno v trobec. Trobec je namreč najbolj pogosto gibljiva okončina slonov, saj je le redko kdaj pri miru. Predvideva se, da miruje, ko sloni spijo. Tako so časovna obdobja, ko senzor aktivnosti več kot pet minut ni zaznal premikanja trobca, veljala za spanje.

Za raziskavo so slonici spremljali 35 zaporednih dni. V teh petih tednih sta slonici v povprečju spali dve uri na noč. Spali sta med eno in šesto uro zjutraj. Nikoli nista spali dve uri v enem kosu, pač pa je spanje potekalo v kratkih nekaj desetminutnih obdobjih. Poleg tega sta slonici nekajkrat bedeli kar 48 ur, primanjkljaja spanja pa v naslednjih dneh nista nadoknadili. Razlog za nespečnost je bil verjetno v izogibanju levov ter divjih lovcev. Naloga slonic matriarhinj je namreč med drugim tudi, da poskrbijo za varnost celotne črede slonov.

Poleg spremljanja premikanja trobca slonic so z giroskopi pridobili informacije o položaju teles slonic, torej ali v danem trenutku stojita ali ležita. Glede na njun položaj pa so skušali oceniti količino REM spanja. V REM stanju sanjamo, to stanje pa povezujejo tudi z utrjevanjem spomina. Iz preteklih raziskav vemo, da pri mnogih sesalcih v stanju REM pride do mlahavosti mišic. Slone so tudi v preteklosti v tem stanju ujeli le v ležečem položaju. Zato bi pričakovali, da slonici sanjata le leže.

S spremljanjem slonic so ugotovili, da te spijo leže le enkrat na štiri do pet dni. Iz tega lahko torej sklepamo, da slonice ne preidejo v REM stanje vsako noč. Ker so sloni znani po svojem dobrem spominu, opisano spoznanje zamaje temelje teorije o utrjevanju spomina v spanju REM.

Slonji zaspanki je spremljala Zarja.