Med ohranjanjem trdnega spanca je ključnega pomena, da je utišano zaznavanje določenih signalov iz okolja. Čeravno naj bi na regulacijo spanca vplivali predvsem genetski dejavniki, pa bi naj bili relevantni tudi okoljski, kot je denimo prehrana. Raziskovalna skupina iz Harvarda je preučevala vpliv diete na trdnost spanca; opravila je študijo na vinskih mušicah in miših.

Cilj prvega dela raziskave je bil preučiti mušice, ki so med spanjem bolj podvržene motnjam iz okolja in s tem prekinitvi globokega spanca. Velike skupine mušic so v naključnih intervalih med spanjem izpostavili mehanskim vibracijam. Nekaj mušičjega tresenja in kopico genskih analiz kasneje – voila – raziskovalna skupina je na podlagi analize za tresenje bolj občutljivih podskupin mušic določila gene, v odsotnosti katerih je mušice domnevno najhitreje možno predramiti iz sanj o prezrelih bananah.

Na mehanski dražljaj so bile opazno občutljivejše mušice, ki jim je manjkal gen, ljudsko poimenovan CCHa1, ki kodira nevropeptid z enakim imenom, za katerega je znano, da ima pomembno vlogo pri uravnavanju spalnega cikla. Podobno je bilo lažje predramiti tiste z manjkajočim genom, ki kodira receptor, ki je vezavno mesto za prej omenjen nevropeptid.

Raziskovalna skupina je na podlagi analize protiteles ugotovila, da peptid CCHa1 nastaja tako v možganskih kot v črevesnih celicah. S pomočjo tarčnega ustavljanja izražanja gena so nadalje ugotovili, da izražanje CCHa1 v črevesnih celicah regulira občutljivost mušic na mehanski dražljaj. Izražanje gena v možganskih celicah pa ima vlogo v časovni regulaciji s spanjem povezanih dogodkov.

V drugem delu raziskave so testirali vpliv različnih hranil na izražanje nevropeptida v črevesnih celicah mušic. Ugotovili so, da so mušice, ki so jim v prehrano dodajali proteine, v nasprotju z ostalimi, ki so imele bolj sladkorno ali maščobno dieto, v črevesnih celicah izražale več peptida. Podoben eksperiment so opravili na miših, pri čemer so opazili podobno – pri miših s proteinsko dieto je bilo opaženo višje izražanje gena CCHa1 in nižja občutljivost na mehanske vibracije med spancem.

Raziskovalna skupina je na podlagi zbranih podatkov potrdila začetno hipotezo obstoja vpliva tipa hranil na regulacijo spanca. Opisana opažanja kažejo na smiselnost celostnejšega pristopa pri raziskavah regulacije spalnih ciklov, ki se morda prepogosto omejijo zgolj na živčni sistem. 

Proteinsko večerjo bo pojedel Žiga.

Vir slike: By Hannah Davis - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=77385751