Raziskovalni tandem z oxfordske univerze je s serijo vedenjskih poskusov pokazal, da mlade račke mlakarice ločeno shranjujejo vizualne informacije iz levega in desnega očesa. V raziskavi, ki so jo objavili v Animal Behaviour, so preverjali, kako mladiči prepoznajo svojo mamo, če jo vidijo z levim ali desnim očesom.

Za mlade račke je značilen način pomnjenja, imenovan imprinting. Prvi predmet, ki ga mlada račka zagleda, se ji za stalno vtisne v spomin. Ta podoba postane njena mama in ji sledi, kamorkoli gre. Imprinting sta raziskovalca uporabila za testiranje pretoka informacij med očesoma.

Izvedla sta dva vedenjska poskusa, pri katerih sta opazovala različno prepoznavo objekta. Pravkar izvaljenim osebkom so prekrili eno ali drugo oko in jim pokazali podobo plastične race, da se jim je vtisnila v spomin. V nadaljevanju so preverili, ali mamo prepoznajo tudi z drugim očesom. Rezultati so pokazali, da vsaj v prvih treh urah po izleganju informacije med možganskima hemisferama ne prehajajo.

V drugem delu poskusa jih je še zanimalo, ali je morda eno od obeh očes bolj dominantno kot drugo. Z uporabo plastične race v dveh različnih barvah so v spomin enega očesa vtisnili eno barvo in v spomin drugega očesa drugo barvo race. Pri poznejši prepoznavi objekta se niso pojavile statistično pomembne  razlike, zato v raziskavi sklepajo, da nobeno oko na tako zgodnji stopnji razvoja še ni dominantno.

Sestavni del možganov višjih sesalcev je corpus callosum, ki poskrbi za pretok informacij med levo in desno hemisfero. Pri pticah pa te možganske regije ni. Avtonomija vsake hemisfere je pri pticah verjetno predniška lastnost in nima posebnega pomena za uspešnost tega razreda živali. V naravnem okolju vidne zaznave načeloma potekajo preko obeh očes hkrati, torej poteka sočasno tudi proces učenja.

Račke je opazovala Urša.