Morski ježki so primarni rastlinojedi na koralnih grebenih. Regulirajo biomaso alg ter koralam omogočajo nastanitev in rast. Globalno je bilo zabeleženih že več dogodkov množičnega umiranja morskih ježkov iz rodu Diadema. Najbolj razvpit in ekološko pomemben primer se je zgodil na Karibih leta 1983. Takrat je množično umiranje morskih ježkov prispevalo k prehodu iz koralnega ekosistema v ekosistem, v katerem dominirajo alge. Tokrat predstavljamo masovno umiranje morskih ježkov na območju Rdečega morja in zahodnega Indijskega oceana. O tem dogodku je raziskovalna skupina poročala v reviji Current Biology.

Izginjanje morskih ježkov vrste Diadema setosum so prvič zabeležili v Jordaniji decembra leta 2022. Taka opažanja so se vrstila vzdolž Akabskega zaliva, najprej v Izraelu in kmalu v Egiptu. Nadaljevala so se vzdolž Rdečega morja in vse do Omana. Do junija 2023 je množično umiranje doseglo Združene arabske emirate. Konec julija pa so prvič zabeležili množično umiranje Diadem celo v Indijskem oceanu ob otoku Reunion. Na omenjenih lokacijah so opazili od oseminsedemdeset- do stoodstotni upad populacij. 

Vzorce, pridobljene iz Rdečega morja med januarskim množičnim poginom leta 2023, so znanstvenice in znanstveniki testirali na prisotnost parazitov. Vsi vzorci so bili pozitivni na testu za skutikociliate. To so enocelični evkariontski organizmi, ki parazitirajo na več različnih skupinah morskih organizmov. Okuženi morski ježki umrejo v dveh do treh dneh. Ti isti paraziti so bili odgovorni že za pomor ježkov na Karibih v prejšnjem stoletju. A tokrat je poleg rodu Diadema okužba dosegla tudi rod morskih ježkov Echinothrix. Nekateri mladi osebki so preživeli, saj so skutikociliati napadli predvsem odrasle ježke.

Znanstveniki in znanstvenice predpostavljajo, da je razlog za preživetje mladih morskih ježkov izogibanje stiku z odraslimi osebki. Morski ježki so namreč v prvem življenjskem obdobju planktonske ličinke in si ne delijo habitata z odraslimi ježki. Prenos okužbe s starejših na mlajše osebke je tako onemogočen. Sklepajo tudi, da imajo mladi osebki močnejši imunski sistem. A da bi prišli do točnejših zaključkov, raziskovalna skupina meni, da je treba bolje proučiti mehanizme preživetja.

V primerjavi s koralnimi grebeni drugje po svetu so korale Rdečega morja do sedaj izkazale odpornost proti temperaturnemu stresu. Propadanje populacij morskih ježkov je zato največja nevarnost za koralne grebene v Rdečem morju. To ima lahko dolgoročne ekološke in ekonomske posledice na regionalnem in celo globalnem nivoju. V tem poročilu zato raziskovalna skupina opozarja na nujnost dolgoročnega spremljanja populacij morskih ježkov. Predlagajo tudi vzpostavitev razmnoževalnih programov lokalnih vrst morskih ježkov.

Za morskimi ježki je žalovala vajenka Špela.