Utrip življenja

Utrip življenja

Aktualno-politična novica

Dobro jutro vam želi Znanstvena redakcija Radia Študent! Vsak dan navsezgodaj lahko na Radiu Študent ujamete znanstvene novice. Pa začnimo z današnjim Znanstvenim britoffom.

Kmalu se bo na skrajnem severu Norveške na arhipelagu Svalbard v Arktičnem oceanu začela polarna zima. Začele se bodo dolge mrzle noči, ko sonce posveti za največ štiri ure na dan. V tem času je primarna produkcija hrane zelo nizka, zato zimo ljudje pogostokrat razumemo kot obdobje mirovanja.

A v nasprotju z vsakdanjim prepričanjem nedavno objavljene ugotovitve v reviji Current Biology razkrivajo, da živali med polarno zimo na Arktiki ne mirujejo, ravno nasprotno - nekatere so celo zelo aktivne. Tako se je na arktičnem območju v času raziskave povečala biološka raznovrstnost, nekatere vrste so se pozimi pojavljale v večjem številu kot poleti v juvenilnih oziroma še ne odraslih stadijih.

Raziskovalke in raziskovalci so prav tako opazili rast školjk, redno hranjenje in nabiranje hrane pri različnih vrstah morskih ptic in rakov ter nenazadnje tudi razmnoževanje zooplanktona. Ptic, rakov in zooplanktona dolge noči torej ne spravljajo v obup.

Ljudje pa lahko postanemo zelo obupani, če bodo izumrle vse čebele na Zemlji. Temperatura ozračja se dviguje in prihaja do izsuševanja različnih območji na Zemlji, zaradi česar med drugim upada tudi število rastlin, na katerih se običajno hranijo čebele.

A črno-rumene žuželke se ne dajo. V reviji Science raziskovalke in raziskovalci poročajo o prilagoditvah čebel iz Skalnega gorovja v ZDA na podnebne spremembe. Tamkajšnje vrste čebel se hranijo na cvetlicah s podaljšanimi cvetovi. Ugotovitve raziskave pa kažejo, da so se čebelji jezički v zadnjih štiridesetih letih skrajšali kar za dva milimetra, kar nekaterim vrstam čebel omogoča, da se hranijo tudi na drugih vrstah cvetlic in tako razširijo svoj nabor prehrane. Čebele se počasi a vztrajno uspešno prilagajajo in kosajo z naravo. Ko bi jim le na pomoč priskočila tudi človeška vrsta.

Ljudje medtem sestavljamo nova umetna srca. Inženirji strojništva z Univerze Cornell so iz enega kosa zanimivega materiala – poroelastične plastične mase – oblikovali umetno srce. To deluje tako, da zrak, ki se pretaka po porah znotraj mase, povzroči njeno upogibanje in s tem ustvarja silo za črpanje tekočine po telesu. Ta princip odpravi potrebo po tem, da bi bilo umetno srce sestavljeno iz več manjših delov, zato bo težje prišlo do njegove okvare. Napovedi pravijo, da bo po dodatnih izboljšavah srce primerno za presaditev v človeško telo.

Več kitajskih raziskovalnih ustanov je v skupnem projektu sekvencioniralo ves DNK v človeški krvi. Izdelali so podatkovne baze, ki nam povedo, kolikšen delež DNK v krvi izhaja iz posameznih človeških tkiv. Posamezna tkiva in celice človeškega telesa se namreč razlikujejo glede na to, na katerih mestih so na DNK vezane dodatne metilne skupine, in prav glede na te vzorce lahko ugotovimo njihovo izvorno tkivo.

S poznavanjem količine DNK v krvi in njenim spreminjanjem v času lahko z enostavnim testom ugotovimo, v katerem delu telesa je nastalo rakavo tkivo, saj se količina DNK iz tega organa poveča zaradi nenadzorovanega deljenja celic.

Glede na povečanje količine DNK iz kromosoma 21 so raziskovalci in raziskovalke pri nosečnicah ugotovili, ali ima plod trisomijo 21 oziroma Downov sindrom. Z isto metodo pa so dobili tudi podatek, kolikšen delež DNK pri ljudeh s presajenim organom predstavlja tuja DNK, kar bo v prihodnje pomagalo preprečevati zavrnitve presajenih tkiv.

Znanstveni britoff sta pripravili Maja in Zarja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.