… visoko tehnološko ustvarjanje ptičjih vedenjskih pokrajin …

Mnogo živali poseljuje naravno razdrobljene habitate. Primarno okolje denimo kopenskih živali je lahko gosto zaraščen gozd, a dneve preživljajo tudi na bližnjih travnikih in med nizkim grmičevjem. Takšna vrsta je havajski drozg – ʻŌmaʻo ali Myadestes obscurus; majhna do srednje velika sivo-rjava ptica pevka, ki jo najdemo samo na Havajih in živi na območjih razlitij lave in posameznih zaplat gozda. Raziskovalna skupina je želela proučiti vedenjske pokrajine, predvsem vokalna vedenja, ki jih ptice izkazujejo, in jih povezati z lokacijami ptic ter tipi habitatov.

Havajski drozgi živijo med dvema habitatnima tipoma, in sicer v kipukah ali osamelih zaplatah gosto zaraščenega gozda, ki se nahajajo znotraj drugega tipa habitata – območij razlite lave. Največ časa se večina osebkov zadržuje v zaraščenem gozdu. Raziskovalna skupina je po njihovem habitatu namestila sprejemnike, s katerimi so v določenem obdobju terenski asistenti in asistentke posneli in sprejemali zvok. Dodatno so ujeli devet samcev in jim nadeli mikrofone ter senzorje, ki so raziskovalcem in raziskovalkam omogočili, da so lahko spremljali, kje se ptiči nahajajo. Za pridobitev podrobnejših podatkov o tipih habitata, kot je na primer višina krošenj dreves, so uporabili tehnologijo za lasersko skeniranje terena.

Spremljali so predvsem, kdaj ptiči uporabljajo klice, kdaj pojejo z običajno jakostjo ter kdaj pojejo tišje in se oglašajo z različnimi šumi. Na praznih območjih so bili klici havajskih drozgov najbolj pogosti, a nekateri ptiči so tam tudi peli. Predvsem so peli na območjih, kjer je bilo na ne gosto zaraščenem predelu nekaj krošenj nižje rasti. Variabilnost med različnimi kraji in različnimi vrstami oglašanja je bila velika, predvsem pri petju. Šume in tišjo vokalizacijo so ptiči najpogosteje uporabljali v gosteje zaraščenih gozdnatih predelih. 

Tehnologija in tovrstne raziskave omogočajo povezovanje vedenj s tipi habitatov in okolij, ki jih živali naseljujejo. Redkejša pojavnost vokalizacij izven krošenj dreves kaže na to, da se ptiči verjetno odločajo, kdaj se bodo oglasili. Ptiči so spremenili svojo vokalizacijo glede na razlike v habitatni strukturi.

Vpogled v vedenje živali želi raziskovalna skupina v prihodnje nadgraditi s podatki o vokalnih vedenjih in jih povezati s podatki o iskanju hrane in hranjenju ter razmnoževanju. Raziskave v naravnem okolju so lahko tudi osnova za razumevanje prilagajanja in vedenja živali v urbanih okoljih oziroma v okoljih, v katere vedno bolj posega človek. Razumevanje vedenj živali nam omogoča boljšo zaščito živali, ohranjanje vedenjske diverzitete in ohranjanje živalskih populacij. 

Vedenjsko pokrajino havajskih drozgov je spoznavala Zarja.

Bettina Arrigoni, CC BY 2.0 <https://creativecommons.org/licenses/by/2.0&gt;, via Wikimedia Commons